Kitajski cvetoči nizkocenovni hoteli dobijo brez pretiravanja

ŠANGAJ – Nemškega inženirja Michaela Boscha ne moti pomanjkanje telovadnice in drugega udobja za bitja v njegovem nizkocenovnem hotelu v preurejeni poslovni stavbi v Šanghaju. V takšnih hotelih je bival na skoraj ducatu potovanj v kitajska mesta.

»Vse, kar potrebujem, je čist in topel prostor za spanje. Postrežba me ne zanima toliko,« je dejal 32-letnik, ko je 10 minut čakal, da ga je raztresen receptor nagovoril v Motelu 168 na robu finančnega okrožja Šanghaja.

Milijoni poslovnežev in turistov, tako Kitajcev kot tujih, izkoriščajo razcvet kitajske nizkocenovne hotelske industrije, ki ponuja sobe za manj kot 50 $ na noč v primerjavi s približno 200 $ v hotelih s petimi zvezdicami.

Število nizkocenovnih hotelskih sob se je v zadnjih osmih letih povečalo s praktično nič na več kot 100,000, pri čemer se je več kot 100 blagovnih znamk potegovalo za ugriz na hitro rastočem domačem turističnem trgu Kitajske. Pojavilo se je več kot 100 blagovnih znamk.

Hitro razvijajoča se kitajska nizkocenovna hotelska industrija spominja na ameriški motelski razcvet iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ga spodbudila turizem in širjenje avtocest.

"Kitajska ima štirikrat več prebivalcev kot ZDA in je potencial, da postane največji trg poceni hotelov na svetu," je dejal Wang Lie, glavni finančni direktor v proračunski verigi Hanting Hotels.

Veliki in mali kitajski vlagatelji ter tuji težkokategorniki, kot so Morgan Stanley, Warburg Pincus in Merrill Lynch, se kopičijo v industrijo, čeprav ostra konkurenca in nizke cene sob zdaj grozijo, da škodijo dobičku.

Politične in družbene spremembe ter kitajski gospodarski razcvet so pomagali industriji. Do nedavnega je vlada naredila malo za spodbujanje domačih potovanj svojih državljanov, deloma zaradi skrbi za javno varnost in socialno stabilnost.

Številni kitajski popotniki so morali bivati ​​v mračnih "gostiščih", ki jih vodijo lokalne vlade, ki so znane po špartanskih spalnicah, pomanjkanju ogrevanja in slabi vodovodni napeljavi.

Toda leta 1999 je centralna vlada začela promovirati potovanja kot način za spodbujanje gospodarstva in ustvarila tri tedenske državne praznike, ki so povečali povpraševanje po hotelskih sobah.

To je sprožilo razcvet potovanj. Leta 2006 je 1.39 milijarde domačih potovanj kitajskih turistov ustvarilo 85 milijard dolarjev, kar je 17 odstotkov več kot leta 2005, kažejo zadnji uradni podatki. Industrijski viri pravijo, da se rast nadaljuje s podobno hitrostjo.

VLADNA POLITIKA

Kitajski trg poslovnih potovanj je po podatkih American Expressa vreden približno 10 milijard dolarjev in je četrti največji na svetu.

Olimpijske igre na Kitajskem avgusta in svetovna razstava v Šanghaju leta 2010 naj bi pripomogle k ohranjanju rasti povpraševanja, potem ko se je Peking prejšnji mesec odločil zmanjšati število tedenskih počitnic s tri na dva.

"Denar se je vlil v to vročo industrijo in vsak igralec se agresivno širi za tržni delež," je dejal Xu Rongzu, predsednik šanghajske gostilne Jinjiang, ki je bila ustanovljena leta 1996 kot prva nizkocenovna hotelska veriga na Kitajskem.

V nasprotju z luksuznimi potovanji v kitajski poceni hotelski industriji prevladujejo lokalne blagovne znamke. Čeprav so poceni hoteli privabili poceni turiste in popotnike iz tujine, je velika večina strank domačinov, ki ne poznajo tujih blagovnih znamk.

Majhnim, hitrim kitajskim podjetjem se je uspelo potopiti na trg, medtem ko potencialni tuji tekmeci še vedno delajo študije izvedljivosti, saj povprečna naložba v nizkocenovni hotel znaša le milijon dolarjev in se pogosto lahko povrne v treh do petih letih.

Industrija je pritegnila kitajske podjetnike, med njimi 42-letnega Ji Qija, hitro govorečega sina kmeta. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je zapustil službo vodje prodaje računalnikov v Šanghaju, da bi za eno leto potoval v Združene države, nato pa se je vrnil, da bi ustanovil vrsto podjetij.

Leta 1999 je soustanovil spletno potovalno agencijo Ctrip in leta 2001 Home Inns, zdaj največjo cenovno ugodno hotelsko verigo na Kitajskem. Oba kotirata na ameriškem trgu Nasdaq. Ji si zdaj prizadeva za uvrstitev hotelov Hanting v tujino, ki jo je ustanovil leta 2005.

Ji pravi, da je nizkocenovna hotelska industrija privlačna, ker država prehaja z modela rasti "Made in China" na "Service by China", saj onesnaževanje in mednarodne trgovinske napetosti pomenijo, da se ne more več zanašati samo na rast proizvodnje.

TUJE NALOŽBE

Zaradi prevlade kitajskih podjetnikov so naložbe zasebnega kapitala v lokalna podjetja mnogim tujim vlagateljem postal najlažji način, da pridejo v razcvet.

Home Inns je na svoji kotaciji Nasdaq oktobra 109 zbral več kot 2006 milijonov dolarjev po naložbi ameriške družbe tveganega kapitala IDG Ventures. V nekaj letih namerava število svojih hotelov štirikrat povečati na 1,000 in se razširiti izven Kitajske v Azijo.

7 Days Inn s sedežem v Shenzhenu, peta največja kitajska veriga, načrtuje potrojiti svoje število hotelov na 200 v letu 2008, potem ko je septembra prejela skupno injekcijo v vrednosti 95 milijonov dolarjev od Merrill Lynch, Deutsche Bank in Warburg Pincus.

Toda nekatere velike tuje verige menijo, da imajo strokovno znanje, da lahko tekmujejo na Kitajskem, kjer bi jim uveljavitev imena lahko pomagala pritegniti posel v tujini od sto tisoč kitajskih turistov, ki začnejo potovati v tujino.

Accor, največji evropski hotelir, si želi do leta 120 imeti na Kitajskem kar 2010 nizkocenovnih hotelov Ibis, v primerjavi z devetimi zdaj – čeprav bo večina kitajskih prihodkov Accorja še vedno prihajala iz vrhunskih hotelov Sofitel in Novotel.

Kot pri mnogih kitajskih panogah, lahko razcvet naložb privede do pretresa. Konkurenca za stranke in dobro locirane nepremičnine povečuje obratovalne stroške, hkrati pa škoduje najemninam in stopnji zasedenosti.
Cene sob za nizkocenovne hotele so se v letu 45 v povprečju znižale za 2006 odstotkov, zasedenost pa je padla na 82.4 odstotka z 89 odstotkov, kažejo najnovejši podatki ministrstva za trgovino – čeprav je ta ostala nad povprečno stopnjo zasedenosti hotelske industrije, ki znaša približno 60 odstotkov.

Najemnine nepremičnin, ki predstavljajo velik del stroškov, so se leta 2006 povečale petkrat hitreje od že tako penastih cen nepremičnin na Kitajskem.

»Največji izziv za upravljavce nizkocenovnih hotelov je nadzor stroškov,« je dejal Xu iz Jinjianga. "Poleg naraščajočih najemnin naraščajoče cene energije in plač povečujejo pritisk na stroške."

Trg so prizadeli tudi številni podstandardni zasebni hoteli, ki so se lahko imenovali "proračunske verige" zaradi ohlapnih vladnih predpisov, je dejal Zhang Minghou, uradnik pri China Hotel Association.

Zhang je pomagal pripraviti osnutek pravil, ki naj bi bili objavljeni letos in so zasnovani za urejanje sektorskih in storitvenih standardov.

"Kitajska ni več deviško ozemlje za nizkocenovne hotele in dnevi velikih dobičkov so mimo," je dejal Ji Yue, direktor ameriškega zasebnega kapitalskega podjetja Sequoia Capital. »Obstaja že nekaj očitnih vodilnih na trgu. Pričakujemo konsolidacijo."

Home Inns, Motel168 in Jinjiang Inn, ki je del skupine Shanghai Jinjiang International Hotels Group, že obvladujeta skupaj 44 odstotkov trga in ta se lahko poveča.

Oktobra je Home Inns z nakupom dve leti starejšega tekmeca Top Star pridobil še 26 hotelov. Glavni izvršni direktor David Sun je dejal, da bodo prevzemi dolgoročno predstavljali petino širitve Home Inns.

Toda druge verige lahko še vedno uspevajo s segmentacijo trga, je dejal Wang pri Hanting Hotels. "Potencial na Kitajskem je ogromen in ne gre za igro, v kateri zmagovalec dobi vse."

Da bi se izognili neposredni konkurenci z vodilnimi igralci, se Hanting imenuje hotelska veriga "srednje ravni" in cilja predvsem na poslovne potnike.

Njegovi hoteli so okrašeni z oljnimi slikami in vsaka soba je opremljena z ne enim, ampak dvema internetnima širokopasovnima linijama.

Operater križarjenja Star Cruises pod nadzorom Malezije je vstopil na trg tako, da je ciljal na nižjo ceno, saj potnikom zaračuna manj kot 14 juanov na noč v primerjavi z več kot dvakrat dražjimi v Home Inns. (1 dolar = 7.24 juana)

guardian.co.uk