Posel s križarkami v Dublinu še naprej cveti

Ob vsej mračnosti turistične sezone in vplivu recesije je eno področje našega turističnega trga še vedno območje rasti.

Ob vsej mračnosti turistične sezone in vplivu recesije je eno področje našega turističnega trga še vedno območje rasti.

Turizem je morda v težavah, vendar tukajšnja panoga križarjenj preživlja eno najmočnejših let in Dublin postaja priljubljeno pristanišče.

V letu, ko naj bi število tujih obiskovalcev na nacionalni ravni padlo pod šest milijonov, naj bi dublinsko pristanišče doživelo rekordno leto s 75,000 potniki na križarjenjih, ki se bodo izkrcali v prestolnici.

Od aprila do konca septembra, sezone za ladijske križarke v tem delu sveta, naj bi v dublinsko pristanišče pristalo 83 ladij za križarjenje, s čimer bi presegli lanski rekord, ko je v mesto prišlo 79 ladij za križarjenje. Leta 1994, pred komaj 15 leti, je v dublinskem pristanišču pristalo povprečno šest ladij za križarjenje na leto.

Od takrat se je trg za križarjenja spremenil in postal velik posel v severni Evropi zunaj tradicionalnih karibskih, sredozemskih in čezatlantskih središč.

»Podjetja za križarjenje niso vedela za Dublin. Ni bilo visoko na radarju, saj severna Evropa na splošno ni bila na dnevnem redu luksuznih ladij. Na Dublin bi zdaj gledali kot na destinacijo kulture in zgodovine,« pravi tiskovna predstavnica dublinskega pristanišča.

Cruise Ireland je bil ustanovljen leta 1994 za usklajevanje industrije med pristanišči, kot so Dublin, Cork, Waterford in Belfast ter drugimi zainteresiranimi stranmi, od agentov za pretovarjanje do Guinness Storehouse in avtobusnih podjetij.

Raziskava Dublin Tourism iz leta 2006 je ocenila, da je povprečna poraba na potnika, ki se izkrca, 113 €, kar ne vključuje nastanitve. Skupaj potniki na križarjenjih porabijo med 35 in 55 milijoni evrov na leto v Dublinu, kar je precejšnja spodbuda za turizem, saj trgovina pred 15 leti skoraj ni obstajala.

Včeraj je nemška ladja za križarjenje Delphin zgodaj popoldne priplula v pristanišče s 443 potniki in 225 osebjem. Čeprav se od premca do krme razteza skoraj 200 metrov, gre le za srednje veliko plovilo v primerjavi z nekaterimi, ki bodo letos obiskala pristanišče.

Večinoma starejši potniki so imeli v Dublinu le kratek čas, saj je ladja ponoči spet vzletela. Čeprav ni v isti ligi kot glavne destinacije, kot sta Benetke in Barbados, si je Dublin pridobil sloves enega bolj živahnih pristanišč severnoevropske poti.

Crown Princess, ki naj bi ponovno obiskala dublinsko pristanišče, bo v soboto izkrcala več kot 3,000 potnikov. Ogromna ladja ima atrij, oblikovan po italijanskem trgu, kjer lahko potniki jedo in »gledajo ljudi«, gledališče, kino ob bazenu, igralnico in nočne klube. Za dublinsko pristanišče je bil velik udarec, da ga je obiskalo, in samo v tej sezoni se bo tu ustavilo petkrat.

Izkrcanje s tako velikega plovila je že samo po sebi impresiven logistični podvig in v soboto zjutraj se bo na obali postavilo več deset avtobusov, ki bodo potnike odpeljali v mesto in naprej.

Zaradi nje in njene sestrske ladje, manjše Tahitian Princess, ki prispe jutri, bo konec tedna za križarjenja naporen. V začetku tega poletja se je tahitijska princesa ob koncu enega križarjenja izkrcala v Dublinu in sprejela 750 potnikov, ki so prileteli iz ZDA, da bi se ji pridružili na začetku drugega križarjenja.

Preobrat je še posebej donosen za mesto gostiteljico in majski obisk tahitijske princese je ustvaril 1,400 posteljnih nočitev za dublinsko gospodarstvo v času, ko je zmogljivost drugje upadla. To je bilo prvo mednarodno križarjenje, ki je svojo plovbo začelo v Dublinu.

Običajno križarjenja trajajo približno 12 ur, pri čemer plovila običajno pridejo v pristanišče zgodaj zjutraj in izplujejo ob večerni plimi. Najbolj priljubljena destinacija ni, kot bi mnogi pričakovali, središče Dublina, ampak Wicklow, pri čemer sta še posebej priljubljena Powerscourt in Glendalough.

David Hobbs iz Cafe2u, ki nudi kavo in prigrizke potnikom, ki se izkrcajo na pristanišču, pravi, da se zdi, da recesija letos le malo vpliva na trgovino.

"Ta križarjenja je mogoče rezervirati dve leti vnaprej, tako da bi jih veliko potnikov rezerviralo pred recesijo," pravi. »Tukaj govorimo o starem denarju. Tip ljudi, ki gre tukaj na križarjenja, ima svoj denar zaslužen, njihove hipoteke so plačane, za to so varčevali leta.«

Križarjenja so bila tradicionalno rezerva premožnih in starejših. To je percepcija, ki se ji poskuša industrija, ki je v zadnjem desetletju eksponentno rasla, oddaljiti. Vzpon pustolovskih križarjenj je pritegnil povsem novo občinstvo in križarjenja so postala konkurenčna tudi za družine. Sončna križarjenja, zlasti na Karibih, so bila namenjena mlajšemu občinstvu, vendar severnoevropska križarjenja pritegnejo tudi tradicionalne križarjerske množice. »To je bolj kot božja čakalnica,« pravi Leo McPartland, ladijski agent, ki upravlja z nekaterimi največjimi križarkami, ki prispejo na te obale.

Pravi, da je število potniških križark sicer rekordno, število potnikov pa nekoliko upada. »Posel je nekoliko upadel, a ni nič v primerjavi z drugimi pomorskimi panogami. Anekdotično je, da je kontejnerski promet upadel za vse od 25 do 40 odstotkov.

»Pri križarjenju imate malo navzgor in malo navzdol, vendar je običajno dosledno. Vedno je na radarju ameriških potniških ladij, ker je na splošno, ko ladje vkrcajo v Evropo, Irska prvo pristanišče, ker bodo naredili čezatlantski.«

<

O avtorju

Linda Hohnholz

Odgovorni urednik za eTurboNews s sedežem na sedežu eTN.

Delite z ...