Tradicionalna slovesnost prižiga olimpijskega ognja za Poletne olimpijske igre 2024 v Parizu je bila izvedena v grški Olimpiji, prisostvovali pa so ji grška predsednica Katerina Sakellaropoulou, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach, predsednik grškega nacionalnega olimpijskega komiteja Spyros Capralos in številni drugi visoki gostje.
Letos za razliko od prejšnjih slovesnosti olimpijske bakle zaradi neugodnih vremenskih razmer niso prižgali s paraboličnim ogledalom in sončnimi žarki. Namesto tega je bil plamen zažgan v ponedeljek med vajo slovesnosti, pred Herinim templjem pa ga je prižgala znana grška igralka, ki je nosila obleko starogrške visoke svečenice.
Glede na izjavo, ki jo je objavila Mednarodni olimpijski komite (MOK), bo olimpijski ogenj 2024 zdaj začel 11-dnevno štafeto po Grčiji. Ta štafeta bo vključevala več kot 550 nosilcev bakle, ki bodo nosili ogenj, vrhunec pa bo slovesnost predaje na stadionu Panathenaic, končnem cilju.
Grk Stefanos Ntouskos, nosilec olimpijske medalje v veslanju, je uspešno prestal uvodno etapo štafete olimpijskega ognja. Po izjemni vožnji je ogenj predal naslednji nosilki bakle v štafeti, Laure Manaudou iz Francije, ugledni dobitnici trikratne olimpijske medalje.
Po tradicionalni štafeti po Grčiji naj bi baklo 26. aprila pripeljali nazaj v grške Atene, kjer jo bodo slovesno predali gostiteljem poletnih olimpijskih iger 2024.
Glavno mesto Francije Pariz bo od 2024. julija do 26. avgusta gostilo poletne olimpijske igre 11.
Dogodek bo združil 10,500 športnikov iz 206 nacionalnih olimpijskih komitejev (NOC), ki bodo predstavljali države po vsem svetu, igre pa naj bi bile največji dogodek, ki je bil kdaj organiziran v Franciji.
Po slovesnosti primopredaje bo olimpijski ogenj ostal čez noč na francoskem veleposlaništvu v Atenah, naslednji dan pa ga bodo prenesli na Belem, priznano visoko trijamborno ladjo, ki je bila prvotno splovila leta 1896. Ladja bo nato odplula proti Marseille v Franciji, kamor naj bi ob velikem praznovanju prispel 8. maja.
Stari Grki so uveljavili tradicijo prižiganja olimpijskega ognja, ki simbolno spominja na mitološko zgodbo o titanu Prometeju. Po legendi je Prometej bogovom ukradel ogenj in ga kot dragoceno darilo podaril človeštvu.
Ta starodavni ritual je bil ponovno uveden med olimpijskimi igrami v Amsterdamu leta 1928, kjer je bil olimpijski ogenj prvotno prižgan na glavnem stadionu. Pozneje, leta 1936, pred olimpijskimi igrami v Berlinu, je bila prvič v moderni zgodovini organizirana štafeta bakle.
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- Po tradicionalni štafeti po Grčiji naj bi baklo 26. aprila pripeljali nazaj v grške Atene, kjer jo bodo slovesno predali gostiteljem poletnih olimpijskih iger 2024.
- Namesto tega je bil plamen zažgan v ponedeljek med vajo slovesnosti, pred Herinim templjem pa ga je prižgala znana grška igralka, ki je nosila obleko starogrške visoke svečenice.
- Po slovesnosti primopredaje bo olimpijski ogenj ostal čez noč na veleposlaništvu Francije v Atenah, naslednji dan pa ga bodo prenesli na Belem, priznano trijamborno visoko ladjo, ki so jo sprva splovili leta 1896.
