Ustavna reforma, ali ustavni amandma, se nanaša na spremembo temeljnega pravnega okvira, ki ureja narod in je običajno opisan v njegovi ustavi. To lahko vključuje dodajanje, odstranjevanje ali spreminjanje posebnih določb za prilagajanje družbenim, političnim ali pravnim spremembam skozi čas.
Pred nekaj desetletji sta vladi Gvajane ter Trinidada in Tobaga izrazili namero, da razmislita o temeljnih spremembah svojih ustav. Ti nameni so se zdaj uresničili, saj sta obe vladi imenovali svetovalna odbora, ki bosta ukrepala v zvezi s to dolgo pričakovano obljubo. Nekatera vprašanja, ki jih je treba obravnavati, so vloge predsedstva in sodstva, pa tudi smrtna kazen, sorazmerna zastopanost in drugi vidiki sistema upravljanja.
V Trinidadu in Tobagu je predsednik vlade pooblastil člane svetovalnega odbora, da zberejo mnenja javnosti o ustavni reformi in pripravijo priporočila.
V večetničnih demokracijah v indijski diaspori je ustavna reforma še dodatno zapletena zaradi raznolike rasne, kulturne in verske narave družb. Pogosto vključuje krmarjenje po zapleteni dinamiki moči med različnimi etničnimi skupinami, da se zagotovi pravična zastopanost, katere cilj je spodbujanje raznolikosti, enakosti in vključenosti, pa tudi za odpravo določenih zgodovinskih krivic.
Sledijo odlomki s foruma miselnih voditeljev Indo-karibskega kulturnega centra (ICC), ki je potekal v nedeljo, 31. marca 2024. Shakira Mohommed iz Trinidada je vodila program, ki ga je moderirala Shalima Mohammed.
Prisotni so bili štirje (4) govorci. Tema je bila »Ustavna reforma v večetničnih demokracijah v indijski diaspori«.
JAY NAIR (Kanada/Južna Afrika) je dejal: »Iz mojih izkušenj vam svetujem, da se vključite, sodelujte in poskrbite, da se vaš glas sliši. Če tega ne storite, potem se ne pritožujte, ko pride vlada in dela narobe, ker bo takrat prepozno. Bodi prvi tam in prosi za spremembe.«
DR. VENKAT IYER (Anglija/Indija) je dejal: »Lahko se pogovarjate tudi o tem, ali želite enodomni ali dvodomni sistem, ali želite pisano ali nenapisano ustavo in če imate napisano ustavo, ali naj bo toga ali prožna ? Bolj temeljno vprašanje, ki se včasih zastavi, je, ali bi morali upoštevati civilno ali običajno pravo. Zdaj seveda večina držav diaspore sledi običajnemu pravu zaradi svoje britanske dediščine, zato je nadaljnja razprava včasih tista o tem, ali naj ima sistem monističen ali dualistčen značaj v smislu sprejemanja mednarodnega prava.«
DR. KUŠA HARAKSINGH (Trinidad) je dejal: »Obstaja vprašanje, kdo izvaja, kdo sprejema zakone in kdo jih razlaga, vendar ne. Tukaj imamo velik problem z našimi ustavami, ker so izvajalci ljudje, ki jih lahko imenuje vlada in imajo lahko svoje poglede na to, kako naj poteka izvajanje. Kar je še pomembneje, kar zadeva Indijce v diaspori, ima lahko izvajanje [ustave], ki se včasih zdi dobronamerno, drugačen vpliv na indijsko skupnost.
Izzivi, ki jih prinaša razpršenost ljudstev, in potreba po določitvi, kako je treba razdeliti državne vire, so pomembna skrb za samo indijsko skupnost. Izzivi, ki jih je povzročila razpršitev, so bili pomembni, ker je naredila eno: pokazala jim je možnosti diaspore kot osvoboditeljice in da lahko zato zavržejo nekatere elemente svoje dediščine in izberejo druge, nekatere pa so bile res zavržene. .
Na primer najbolj temeljni pogledi na ravnanje z ženskami ali najbolj temeljni pogledi na kaste; te so bile zavržene in kar je bilo sprejeto in bi se moralo še naprej sprejemati, so vrline diaspore kot osvoboditeljice. Tako so možne nove stvari, na voljo so nove meje, ki jih je treba prestopiti, koliko bo prestopeno, pa bo seveda pokazal čas.«
NIZAM MOHAMMED (Trinidad) je dejal: »Obžalovanja vredno pri celotni situaciji je, da prebivalstvo na splošno – vem, da človek na ulici – ne more napisati ustave. Za pripravo in pripravo takega dokumenta so potrebni ljudje s tehničnim znanjem, vendar se zdi, da ne moremo … kot države, ki so izšle iz kolonializma in so neodvisne … zdi se, da nismo sposobni razumeti pomena temeljnega dokumenta, kot je ustava. in to je nekaj, kar me zelo moti.
To je nekaj, kar mislim, da bi se morali posvetiti, to je, kaj storiti, da bi naše ljudi zanimalo posel upravljanja in zadeve, ki omogočajo krepitev demokratičnih praks in demokratičnih načel.«
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- Za pripravo in pripravo takega dokumenta so potrebni ljudje s tehničnim znanjem, vendar se zdi, da ne moremo … kot države, ki so izšle iz kolonializma in so neodvisne … zdi se, da nismo sposobni razumeti pomena temeljnega dokumenta, kot je ustava. in to je nekaj, kar me zelo moti.
- Seveda večina držav diaspore sledi običajnemu pravu zaradi svoje britanske dediščine, zato je nadaljnja razprava včasih tista o tem, ali naj ima sistem monističen ali dualistčen značaj v smislu sprejemanja mednarodnega prava.
- pokazala jim je možnosti diaspore kot osvoboditeljice in da lahko zato zavržejo nekatere elemente svoje dediščine in izberejo druge, nekatere pa so res zavrgli.
