Sarkozy: Pustiti Grčijo v evroobmočje je bila napaka

NEW YORK – Evropski voditelji so končno naredili pomemben korak naprej na dolgi poti k rešitvi dolžniške krize evroobmočja.

Toda številne podrobnosti ostajajo nejasne in ekonomisti že postavljajo vprašanja o učinkovitosti najnovejšega načrta.

"Vsekakor smo naredili korak v pravo smer," je dejal Guntram Wolff, namestnik direktorja bruseljske think tank Bruegel. "Toda to vsekakor ni konec zgodbe."

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je med četrtkovim televizijskim intervjujem v Parizu dejal, da je bila napaka sprejetje Grčije v evro leta 2001.

»Bodimo jasni; to je bila napaka,« je dejal Sarkozy za francosko televizijo. »Grčija je prišla v evro z lažnimi številkami in njeno gospodarstvo ni bilo pripravljeno sprejeti integracije v evroobmočje. Mislim, da je bila odločitev sprejeta leta 2001, za katero zdaj plačujemo posledice.”

Načrt, katerega razvoj je mesece razburjal trge, vključuje 50-odstotno znižanje nominalne vrednosti grških državnih obveznic, ukrepe za povečanje bančnih kapitalskih rezerv in sheme za izkoriščanje že tako raztegnjenega reševalnega sklada.

Cilj je zaščititi stabilnost valute evra s preprečitvijo, da bi dolžniška kriza v Grčiji zajela večja gospodarstva, kot je Italija.

Vlagatelji so sporazum pozdravili, vendar so analitiki dejali, da bi se lahko začetni odziv "navala sladkorja" izkazal za kratkotrajnega.

"To samo povečuje tveganje razočaranja, ko se realnost dogovora ujame," je dejala Natascha Gewaltig, vodja evropskega gospodarstva pri Action Economics v Londonu.

mislim, leta 2001, za kar zdaj plačujemo posledice.«

Je Grčija iz gozda?

Grčijo trenutno stiska breme dolga, ki znaša približno 160 % celotnega gospodarstva.

V skladu s težko pričakovanim dogovorom z imetniki obveznic bo grška vlada v naslednjem desetletju ta dolg zmanjšala na 120 % gospodarske proizvodnje.

"Tudi če vlagatelji v celoti podpišejo načrt, bi bila to še vedno nevzdržno visoka raven dolga," je dejal Jonathan Loynes, glavni evropski ekonomist pri Capital Economics. "V skladu s tem se zdijo nadaljnja grška prestrukturiranja ali neplačila v prihodnosti zelo verjetna."

Inštitut za mednarodne finance, ki zastopa banke zasebnega sektorja in vlagatelje, ki imajo grške obveznice, je podpisal dogovor, potem ko so se voditelji EU strinjali, da bodo zagotovili 30 milijard evrov "sladilo".

Kljub splošnemu dogovoru nekateri tehnični vidiki odpisov še niso rešeni.

Charles Dallara je dejal, da se inštitut veseli dokončanja "konkretnega sporazuma" o znižanju grškega dolga.

Poleg tega reševalni paket zahteva tudi 100 milijard evrov sredstev za pomoč Grčiji, ki jih bodo podprle države EU in Mednarodni denarni sklad. Vključno s prispevkom v višini 30 milijard evrov k dogovoru z imetniki obveznic znaša celotna pomoč Grčiji 130 milijard evrov.

Ta program naj bi pokril državne potrebe po financiranju do konca leta 2014.

Zadnja pomoč bi bila dodatek 110 milijard evrov vrednemu paketu pomoči, ki ga je Grčija prejela lani. O pogojih drugega svežnja naj bi se pogajali do konca tega leta.

Ali gre bančni načrt dovolj daleč?

Evropske banke bodo morale imeti v svojih knjigah več visokokakovostnih sredstev kot zaščito pred morebitnimi izgubami zaradi državnega dolga.

Voditelji so se strinjali, da bi morale banke zvišati raven kapitala "core tier one" na 9 %, potem ko so upoštevale znižanje vrednosti državnih obveznic.

To pomeni, da bi morale evropske banke zbrati 106 milijard evrov, da bi dosegle nove cilje, poroča Evropski bančni organ.

Načrt je, da bi banke dobile vladno podporo le, če ne bi mogle zbrati denarja s prodajo sredstev ali pretvorbo dolga v kapital.

Poleg tega sporazum EU pravi, da bodo morda potrebne "jamstva za obveznosti bank", da bi pomagale bankam, ki se borijo za zagotovitev financiranja na trgu financiranja na debelo.

Toda ekonomisti pravijo, da ostaja nejasno, kako bodo vlade EU plačale vse te ukrepe.

"Dokapitalizacija evropskih bank ostaja želja in ne realnost," je dejal Ian Gordon, bančni analitik pri Evolution Securities v Londonu.

Bo reševalni sklad izpolnil svoj mandat?

Voditelji so orisali dva načina, kako bi lahko evropski sklad za finančno stabilnost v vrednosti 440 milijard evrov spodbudili do približno 1 bilijona evrov.

Po eni metodi bi sklad delno zavaroval nove izdaje državnih obveznic, da bi olajšal trg za italijanski in španski dolg.

"Popolne podrobnosti so še vedno nejasne in bodo dogovorjene šele v prihodnjih mesecih," je dejal Gewaltig. "Toda ideja je, da bo EFSF namesto da bi razdelil denar, izdal jamstva za privabljanje štirikratnega zneska v naložbe v obveznice evroobmočja."

Voditelji so se tudi dogovorili, da bodo ustvarili enega ali več posebnih naložbenih nosilcev za združevanje sredstev sklada z naložbami zasebnega sektorja. Izkupiček bi lahko uporabili za financiranje dokapitalizacije bank in dodatne nakupe obveznic.

Cilj je privabiti kapital iz z denarjem bogatih državnih premoženjskih skladov na Kitajskem, v Rusiji in drugih državah v razvoju. Vendar pa analitiki pravijo, da struktura posebnih naložbenih nosilcev ostaja neznanka.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je kitajskega predsednika Hu Jintaa v četrtek seznanil z najnovejšim reševalnim načrtom EU. Hu je priznal prizadevanja evropskih voditeljev, ni pa omenil, ali bi bila Kitajska zainteresirana za sodelovanje.

"Financiranje te sheme ni v interesu Kitajske," je dejal Carl Weinberg, glavni ekonomist pri High Frequency Economics. "Bolje je svetovati, da to preživite in kupite sredstva ob likvidaciji, kot da investirate v potapljajočo se ladjo."

Kaj pa Italija?

EU je predstavila načrte za določitev strožjih proračunskih pravil in povečanje gospodarske konkurenčnosti v območju evra.

Voditelji so pohvalili nedavna prizadevanja Italije in Španije za zmanjšanje javne porabe in zmanjšanje nevzdržnih ravni dolga.

Toda ekonomisti pravijo, da politična nestabilnost v Italiji ostaja velika ovira za državo pri uspešnem izvajanju obljubljenih reform.

Italija se je zavezala, da bo do leta 67 dvignila upokojitveno starost na 2026 let, piše v "pismu o nameri" premierja Silvia Berlusconija.

Razprava o tem vprašanju v italijanskem parlamentu je skoraj zlomila Berlusconijevo vlado, pri čemer so se poslanci v začetku tega tedna dobesedno sprli.

Sposobnost italijanske vlade, da izvede obsežne strukturne reforme, je "popolnoma ključna za uspeh celotnega prizadevanja," je dejal Brueglov Wolff.

"Če Italiji ne bo uspelo izvesti nujnih reform, se bomo soočili z izjemno težkimi odločitvami v območju evra," je dejal.

Kako se ECB vključuje?
Velika neznanka je tudi vloga Evropske centralne banke pri tekočih reševalnih prizadevanjih.

ECB je v okviru kontroverznega nujnega programa kupovala državne obveznice v vrednosti milijarde evrov. Nakup obveznic je že privedel do odstopa dveh ključnih nemških centralnih bankirjev, ki sta nasprotovala temu, da bi ECB prevzela tvegan državni dolg.

V skladu s svojim edinim mandatom za "ohranjanje stabilnosti cen" mora ECB nadzorovati inflacijo z upravljanjem obrestnih mer. Toda banka je trdila, da je nakup obveznic nujen za zagotovitev, da lahko izpolni svoj mandat sredi nedelujočih trgov.

"V celoti podpiramo ECB pri njenem delovanju za ohranjanje stabilnosti cen v evrskem območju," so po sklepih zadnjega vrha dejali voditelji EU.

A ekonomisti opozarjajo, da evroobmočje potrebuje verodostojnega zadnjega kupca za obremenjene državne obveznice.

"Po našem mnenju je vloga, ki jo bo ali ne bo imela ECB, še vedno ključna," je dejal Holger Schmieding, glavni ekonomist pri banki Berenberg.