Razstave za spomin: Bruselj praznuje obletnico konca velike vojne

Od septembra 2018 bo Bruselj obeležil obletnico konca velike vojne z izborom razstav. Dobra priložnost, da se osredotočimo na brezčasen značaj vrednot, kot so svoboda, solidarnost, socialna kohezija, koncept domovine, neodvisnost in demokracija.

Bruselj je vojno doživljal kot okupirano prestolnico Belgija. Čeprav ni postal bojno polje, kot so to storili drugi kraji v Belgiji, je imel in še vedno igra osrednjo vlogo belgijske prestolnice z globalnim dosegom, saj je sedež številnih institucij in dom številnih novinarjev.

Med veliko vojno Bruselj ni bil vojno gledališče; jarkov ni bilo. To je bila okupirana prestolnica države, ki jo je do jedra zaznamoval svetovni konflikt. Prav tako je bil iz prve roke priča družbenemu razkoraku, ki ga je povzročila vojna, in globokim pretresom, ki jih je družba doživela.

Z nastankom Spomenika neznanemu vojaku je Bruselj edini kraj, kjer so se poklonili žrtvam prve svetovne vojne.

Pomembno je, da ostane živ spomin na to, kaj je bila vojna. 1914-1918 mora za vedno služiti kot temelj demokracije jutrišnjega dne. Ideja je, da skupaj črpamo iz tega, kar smo se naučili iz prve svetovne vojne, in si prizadevamo za izgradnjo demokratične Evrope z Brusljem kot prestolnico.

Danes, 100 let po koncu velike vojne, Bruselj praznuje obletnico konca okupacije in nam daje priložnost, da se potopimo v ta čas, da bolje razumemo, kako so bili ti dogodki ključnega pomena za spreminjanje odnosov in gradnjo demokracije in demokracije. institucije, ki jih imamo danes.

razstave

Spol@vojna 1914-1918. Femmes et Hommes en guerre (Gender@war 1914-1918. Ženske in moški v vojni)

11. november 1918. Razglašeno je premirje. Množice navijajo in ploskajo koncu vojne. Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne La Fonderie predstavlja razstavo, zasnovano za Arhiv in raziskovalni center za žensko zgodovino (CARHIF), Gender@war 1914.1918, skupaj z nekaterimi novimi avtorskimi deli. Razstava se dobro prilagaja La Fonderie, saj ponuja družbeni pogled na vojno, katere sam obseg in ekstremno nasilje še vedno vzbujata globoka čustva. Prva svetovna vojna je revolucionirala družbo, ki je bila podedovana iz 19. stoletja. Še posebej, ko je šlo za enakost spolov in delitev dela. Nič več ne bi bilo tako, kot je bilo. Z uporabo primerov iz štirih različnih držav (Nemčije, Belgije, Francije in Združenega kraljestva) razstava raziskuje tesen odnos med vojsko in domačimi frontami ter posledice za vloge spolov.

Prizorišče: La Fonderie – Musée bruxellois des industries et du travail

Datum: 06. 05. 2008 > 21. 10. 2018

Au-delà de la Grande Guerre : 1918-1928 (Po veliki vojni: 1918-1928)

Inštitut za vojno dediščino na razstavi »Onkraj velike vojne: 1918-1928« poglobljeno raziskuje več pomembnih tem, kot so končna ofenziva, osvoboditev, povojno obdobje in geopolitične revolucije, pa tudi gospodarska obnova, proces žalovanja in komemoracije ter družbenopolitične in družbenokulturne spremembe.

Razstava vključuje nekaj izjemnih del iz bogatih zbirk WHI ter nacionalnih in mednarodnih muzejev. Ozadja iz dvajsetih let 1920. stoletja in predmeti iz »Années folles« (»Romeča dvajseta«) ter interaktivna orodja imajo za obiskovalca svoj delež presenečenj in čustev.

Prizorišče : Musée royal de l'Armée et d'Histoire Militaire (Inštitut za vojno dediščino)

Datum: 21. 09. 2018 > 22. 09. 2019

Mimo Klimta

Konec prve svetovne vojne in avstro-ogrskega cesarstva je pomenila začetek novega niza večjih umetniških dogodkov. Politične in gospodarske spremembe so privedle do migracij umetnikov, idej in novih perspektiv. Umetniki so razvili nove mreže, se srečevali v umetniških središčih prek mednarodnih združenj in uporabljali revije za komunikacijo preko političnih meja. Svojo umetniško identiteto postavljajo pred svojo narodnost. Na tej razstavi lahko raziskujete mutirajočo srednjo Evropo skozi oči Gustava Klimta,
Josef Capek, Egon Schiele, Oskar Kokoschka, László Moholy-Nagy in 75 drugih umetnikov

Prizorišče: BOZAR

Datumi : 21. 09. 2018 > 20. 01. 2019

Bruxelles, november 1918. De la guerre à la paix ? (Bruselj, november 1918. Od vojne do miru?)
11. novembra 1918 se je končala velika vojna. Za Bruselj je bil to konec okupacije, ki je trajala skoraj 50 mesecev. Z zgodovinskimi fotografijami, filmskimi arhivi in ​​predmeti tega obdobja nas razstava popelje v muke Bruslja leta 1918, ujete med upravljanjem javnega zdravstva in soočanjem z nameščanjem beguncev ter vračanjem borcev in izgnancev ter potrebo po vzpostavitvi miru. v družbi in organizirati novo demokracijo.

Prizorišče: Muzej Belvue

Datum: 26. 09. 2018 > 06. 01. 2019

Berlin 1912 – 1932

Razstava »Berlin 1912 – 1932« se osredotoča na politizirano umetnost in urbane izzive med letoma 1912 in 1932 v tej sodobni, a z vojno razdejani metropoli. Ključna gibanja in ustvarjalni umi tega privlačnega obdobja ponovno oživijo s slikami, skulpturami, risbami, fotografijami in filmi umetnikov, kot so Otto Dix, Raul Hausmann, Ernst Ludwig Kirchner, Kazimir Malevitch, Alexander Rodchenko itd.

Prizorišče: Musées Royaux des Beaux-Arts de Belgique [Kraljevi muzeji lepih umetnosti Belgije]

Datumi: 05/10/2018 > 27/01/2019

BELGIJA NARODNI ORKESTAR. VOJNI ZAHTEVI

Sto let po prvi svetovni vojni Belgijski nacionalni orkester izvaja War Requiem flamske skladateljice Annelies Van Parys. Vojna retorika agresorja odmeva v nemškem libretu Dea Loherja. Ob spremljavi Collegium Vocale bosta belgijska sopranistka Sophie Karthäuser in nemški baritonist Thomas Bauer izrazila strahove in upe izgubljene generacije 1914-1918. Tudi na sporedu: Simfonija št. 5 Gustav Mahler. Koncert bo potekal v okviru belgijskih državnih spominov na prvo svetovno vojno.

Prizorišče: BOZAR

Datum : 11, 11:2018

DE LA MÉMOIRE À L'HISTOIRE. RÉCITS AUTOUR DE LA GRANDE GUERRE (OD
SPOMIN NA ZGODOVINO. PRIPOVEDE O VELIKI VOJNI)

Sedem igralcev predstavlja pesmi in prozo iz obdobja 1914-1918. Simbolizirajo sedem jezikov, sedem vojakov, sedem narodov ali sil. Dva voditelja slovesnosti bosta zgodbo o vojni pripovedovala tako v francoščini kot v nizozemščini. Kaj se je zgodilo prej? In kaj se je zgodilo potem? Ta multimedijska in večjezična upodobitev z besedami, podobami in glasbo predstavi veliko vojno, ki je nasilno odprla 20. stoletje in katere senca se še danes razteza.

Medtem ko zadnji očividci izginjajo med brezbrižnostjo, je treba te zgodbe povedati, preden so za vedno pozabljene.

Prizorišče: BOZAR

Date: 11/11/2018, 20:00