Pridobivanje pravic LGBTQ v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike je lahko zelo pomembno

Napredek pri priznavanju človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in queer oseb v Združenih narodih v New Yorku in v Ženevi se lahko zdi ločen od realnosti, s katerimi se soočajo LGBTQ osebe na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ali v regiji Mena. Tamkajšnji aktivisti pa krmarjajo po sistemu za človekove pravice ZN kot del svojega zagovorniškega repertoarja z opaznim uspehom.

Hkrati se majhna skupina narodov v Združenih narodih odziva na prizadevanja za zagovarjanje in izpodbija idejo, da imajo arabsko govoreče države v regiji homogene poglede na pravice LGBTQ.

Skupaj je ta razvoj pomemben pri povezovanju nacionalnega in mednarodnega napredka pri pravicah LGBTQ oseb na območju Severne Afrike/Bližnjega vzhoda.

Ko se približujemo podaljšanju mandata neodvisnega strokovnjaka za spolno usmerjenost in spolno identiteto, čigar ustvarjanje se je soočilo s hudim nasprotovanjem številnih držav, zlasti v regiji Mena, in ob naraščajočem nasprotovanju človekovim pravicam LGBTQ tudi v V državah, ki so bile oznanjene kot zagovornice takšne enakosti, bi lahko le nekaj držav v Meni, ki kršijo pravice LGBTQ oseb, spremenilo igro.

Nedavno poročilo Arabske fundacije za svoboščine in enakost ter OutRight Action International, neprofitnih skupin s sedežem v Bejrutu oziroma New Yorku, dokumentira strategije, ki so jih organizacije in aktivisti LGBTQ uporabili za zmago v pravnem in družbenem napredku v Jordaniji, Libanonu, Maroku in Tuniziji . Ugotovitve kažejo neverjetno ustvarjalne strategije, kot so feministično organiziranje, umetniško izražanje in sodelovanje z vrsto mehanizmov ZN.

Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja so subjekti ZN dosegli precejšen napredek pri priznavanju človekovih pravic posameznikov, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Ključni mejniki vključujejo Svet za človekove pravice, ki je leta 1990 sprejel prvo resolucijo o nasilju in diskriminaciji LGBTQ; ter oblikovanje in zagovor mandata neodvisnega strokovnjaka za SOGI leta 2011.

Kljub temu arabsko govoreče države na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki pogosto temeljijo na stališčih volilnih blokov, ki vključujejo Organizacijo za islamsko sodelovanje in Afriko ter arabske skupine v Združenih narodih, tradicionalno nasprotujejo razpravi o spolni usmerjenosti in spolni identiteti. Namesto tega trdijo, da spoštovanje človekovih pravic oseb LGBTQ vsiljuje »zahodne vrednote«, hkrati pa ogroža lokalne in spodkopava mednarodno soglasje z uveljavljanjem novih norm v skladu z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah.

Junija 2016 je na primer Maroko nasprotoval začetku mandata neodvisnega strokovnjaka za spolno usmerjenost in spolno identiteto ali SOGI in trdil, da je v nasprotju z »vrednotami in prepričanji najmanj 1.5 milijarde ljudi, ki pripadajo eni civilizaciji. ”

Vendar pa aktivisti in nekatere nacionalne delegacije iz regije dokazujejo, da je soglasja manj, kot bi predlagale takšne izjave. Avgusta 2015 je Jordanija sodelovala na zasedanju Varnostnega sveta ZN na temo "Ranljive skupine v konfliktu: ciljanje Islamske države Irak in Levant (ISIL) na LGBTI posameznike."

Srečanje je predstavljalo prvo razpravo, osredotočeno izključno na vprašanja LGBTIQ v Varnostnem svetu, najpomembnejšem organu ZN, namenjenem miru in varnosti. Pomembno je, da je jordanski delegat priznal učinke teroristične skupine na različne manjšine.

Novembra 2016 sta Libanon in Tunizija prekinila soglasje z regionalnimi bloki, saj nista glasovala o amandmaju za ustavitev mandata neodvisnega strokovnjaka za SOGI na Generalni skupščini ZN. Glasovanje je bilo pod drobnogledom, Organizacija za islamsko sodelovanje, ki ji pripadata Libanon in Tunizija, pa je podala izjavo proti mandatu.
Obetavni znaki so se pojavili tudi pri ZN v Ženevi. Maja 2017 je pet tunizijskih organizacij LGBTQ pred tunizijskim univerzalnim periodičnim pregledom maja 2017, na katerem je Svet ZN za človekove pravice ocenil stanje človekovih pravic v državi, predložilo poročilo civilne družbe v senci.

Poročilo in močna zagovorniška kampanja sta prispevali k temu, da je tunizijska delegacija sprejela dve priporočili, ki pozivata državo k boju proti diskriminaciji in nasilju nad LGBTQ. Tunizijski minister za človekove pravice je v zaključni besedi dejal, da je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti v nasprotju z ustavo.

Podobno je maroška delegacija na svojem zadnjem univerzalnem rednem revizijskem zasedanju maja 2017 sprejela tri priporočila za obravnavo nasilja, diskriminacije in kriminalizacije ljudi na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete.

Boj za zagotovitev, da so obljube v New Yorku in Ženevi o priznavanju pravic LGBTQ komaj končane, zlasti pri prevajanju nove podpore v samih državah. V Tuniziji, na primer, kljub obljubam v Ženevi, da bodo prekinile s prisilnimi analnimi izpiti, aktivisti ugotavljajo, da jih še naprej uporabljajo proti LGBTQ osebam.

Kljub temu, da vlade pogosto molčijo ali omalovažujejo osebe LGBTQ, je napredek pri ZN druga pot, ki vpliva na domače spremembe. Očitno pa je, da lokalni aktivisti prek Združenih narodov in drugod pridobivajo in razbijajo pogosto priznano regionalno soglasje. Ta napredek je lahko ključnega pomena za zagotovitev vpliva ZN pri doseganju resničnih sprememb za ljudi in posledično za ohranjanje zagona človekovih pravic LGBTQ oseb v samih ZN.