V Sloveniji mrtvi nizozemski turisti. Poplave svetopisemskih razsežnosti

Slovenija se je začela spopadati s posledicami, ki so jih številni prizadeti opisali kot katastrofalne poplave, potem ko jih je več kot 36 ur pestilo močno deževje. Po besedah ​​predsednika vlade Roberta Goloba bo škoda zagotovo dosegla 500 milijonov evrov.

Golob je po seznanitvi Sveta za nacionalno varnost 5. avgusta z razmerami novinarjem povedal, da je tragedija prizadela dve tretjini države in da je največja naravna katastrofa v zadnjih tridesetih letih.

“Slovenska cestna in energetska infrastruktura ter stanovanjski objekti so utrpeli veliko škodo.” "Govorimo o stotinah zgradb," je dejal Golob in dodal, da bo za vzpostavitev normalnega stanja treba vložiti velike napore.

Vlada je na nujni seji sprejela zakonodajne ukrepe, ki bodo prizadetim skupnostim omogočili prejmeti državno pomoč prej, preden bodo dokončane končne ocene škode. Kljub poletnim počitnicam se bo parlament znova sestal prihodnji ponedeljek, da bi sprejel zakon.

Pomoč so ponudile številne države, tudi EU, vlada pa je ministrstvo za obrambo in upravo za zaščito in reševanje zadolžila za pripravo predlogov. Slovenija bo po besedah ​​obrambnega ministra Marjana Areca zaprosila za pomoč v obliki mehanizacije, predvsem tovornjakov in pontonskih mostov.

Vlada je odobrila tudi 10 milijonov evrov humanitarne pomoči, ki naj bi jih dve največji dobrodelni organizaciji v državi izplačali gospodinjstvom, prizadetim v poplavah.

Številna mesta in vasi ostajajo izolirana.

Čeprav so se stopnje poplav po prenehanju dežja začele zmanjševati, ostaja več vasi in mest odrezanih zaradi zemeljskih plazov in poplav, ki so odnesle mostove in dele cest.

Vojaki so vendarle prišli do rna na Korokem, mesta v majhni dolini v severni regiji Koroka, ki je od jutra 4. avgusta brez elektrike, vode ali telekomunikacij.

Po besedah ​​vodje Uprave za zaščito in reševanje Leona Behina so vojaški in policijski helikopterji v RNA prepeljali zaloge hrane in vode, z območja pa so z letali prepeljali pomočnike. Letala zagotavljajo tudi bencin za generatorje, kar omogoča nadaljevanje osnovne komunikacije.

Druga enota Slovenske vojske se po besedah ​​obrambnega ministra Areca proti jugu sprehaja proti Ljubnemu in Solavam v Zgornji Savinjski dolini.

Poplave in zemeljski plazovi so v občini Ljubno uničili štiri domove, brez strehe nad glavo pa je ostalo od 15 do 20 ljudi. Je pa po poročanju Radia Slovenija zgrajena cestna povezava z Ljubnim, kjer je obstalo veliko obiskovalcev.

Poplave so se pojavile vzdolž celotnega toka reke Mee in uničile mostove od Rne do Dravograda, mesta na stičišču narasle reke Drave, Mee in Mislinje.

“Včeraj je občina Dravograd doživela apokalipso res svetopisemskih razsežnosti,” je za Slovensko tiskovno agencijo povedal dravograjski župan Anton Preksavec z istim izrazom, kot so ga drugi spremljali katastrofo po državi.

Drugi deli Koroškega so še vedno v razsulu, predvsem Ravne na Korokem in Slovenj Gradec, kjer je Mislinja odnesla del glavne poti proti Dravogradu.

Številni drugi deli države ostajajo v kritičnem stanju, zlasti območje Medvod severozahodno od Ljubljane in Kamnik severno od prestolnice, kjer se nadaljujejo helikopterske evakuacije.

Sreko Estan, poveljnik Civilne zaščite, je povedal, da so iz različnih delov države evakuirali več tisoč ljudi, med njimi veliko tujih turistov, predvsem iz kampov. Zadnja žrtev je bila v Ate ob Savi, znanem zdravilišču in vodnem parku.

Glede na to, da so poplave povzročile škodo na številnih mostovih, je izjavil, da bo treba vse mostove na prizadetih območjih oceniti, ali so še primerni za promet, in morda bo treba namestiti pontonske mostove.

Prizadeti so bili tudi deli Ljubljane, predvsem okolica Save in Gradaica. Sava je uničila kajakaški center v Tacnu, ki je bil prizorišče svetovnega pokala v kanuju in kanuju.

5. avgusta so na enem od bregov Save, le nekaj sto metrov od njegovega doma, našli mrtvega moškega. Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, predhodne preiskave kažejo, da bi smrt lahko povzročile poplave, preiskava pa še poteka.

Če njihovi sumi držijo, bo to že četrta smrt zaradi vremena v zadnjih dveh dneh, po utopitvi starke v Kamniku in najdbi dveh mrtvih nizozemskih turistov v gorah pri Kranju, domnevno po udaru strele. .

V Zagorju ob Savi v osrednji Sloveniji je v začetku junija umrla 40-letnica, ki jo je odnesel hudourniški potok, 32-letnica, po vsej verjetnosti Nemka, pa je julija življenje izgubilo drevo, ki ga je podrl na Bledu močno neurje.

Pomoč prihaja iz tujine.

Sožalje in izrazi sožalja so prispeli z vsega sveta, številne države in EU pa so obljubile pomoč.

"Srce parajoče je gledati razdejanje, ki so ga povzročile velike poplave v Sloveniji." EU stoji ob strani Slovencem. "Po potrebi bomo mobilizirali pomoč," je tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Slovenija naj bi po besedah ​​slovenskega člana komisije, pristojnega za krizno upravljanje, Janeza Lenariča zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.

Lenari je po vstopu v vlado na izredno sejo izjavil, da ima Slovenija sicer že zaprosilo za pomoč prek mehanizma civilne zaščite EU, vendar ima še druge možnosti.

Predsednica Nataa Pirc Musar je javnost povabila tudi k pomoči pri pomoči ob umiku poplavnih voda. Vlada bo izdelala temeljito strategijo, a bo potrebno sodelovanje tudi pri popoplavnih aktivnostih, je dejala.

Na seji Sveta za nacionalno varnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki opozicije, je bilo slišati zahteve vseh prisotnih, naj pustijo politična nesoglasja ob strani.

Tudi opozicijska voditelja Janez Jana in Matej Tonin sta zahtevala, da država več sredstev za pomoč in odločanje prenese na lokalne občine, tudi protipoplavno zaščito.