Eksponati so vključevali karbonizirano riževo zrno izpred 10,000 let, drobce poslikanih lončarskih del, mlinske kamne in posteljne kamne ter odkrite izvrstne lončene lončke in skodelice. Odražale so družbeni, gospodarski in kulturni razvoj, ko se je gojenje riža šele začelo, pa tudi kako so kitajska vaška naselja živela in izvajala družbeno proizvodnjo v prvih dneh.
Kot pomemben del razstave je v Narodnem muzeju Kitajske potekal tudi seminar o civilizaciji Kitajske in Zhejianga. Pridružili so se ji priznani arheologi iz Kitajske in tujine. Potekale so razprave o vrednosti šangšanske kulture tako v zgodovini kot v današnjem času, pa tudi o položaju kulture v kitajski in človeški civilizaciji.
Na seminarju je profesor Dorian Q Fuller z University College London Institute of Archaeology predstavil z globalnega vidika vrednost kulture Šangšan in njen prispevek k neolitski transformaciji. Li Liu, profesor na Arheološkem centru Stanford, univerza Stanford, je razložil šangšansko kulturo in izvor žitnega vina.
Najdišče Šangšan, ki se nahaja v srednjem in spodnjem toku reke Jangce na Kitajskem, je doslej najzgodnejši znani ostanki gojenja riža na svetu. Kot izvor gojenja riža ima kultura Šangšan pomemben položaj pri oblikovanju kitajske civilizacije.
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- Located in the middle and lower reaches of the Yangtze River in China, the Shangshan site is so far the earliest known remains of rice farming in the world.
- Discussions were held on the value of the Shangshan culture in both history and the present days, as well as the culture’s position in Chinese and human civilizations.
- A seminar on the civilization of China and Zhejiang was also held at the National Museum of China as an important part of the exhibition.
