Dvoletnica Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma primerja 140 gospodarstev in meri nabor dejavnikov in politik, ki omogočajo trajnostni razvoj sektorja potovanja in turizma (T&T), kar posledično prispeva k razvoju in konkurenčnosti države.
Kot v prejšnjih izdajah ga poganjajo Španija, Francija, Nemčija, sledijo pa Japonska in ZDA, Italija kaznovana zaradi neugodnega gospodarskega okolja kljub prednostim naravnih in kulturnih virov svetovnega razreda.
Italija torej potrjuje stališče iz leta 2017, pred njo pa še Avstralija, Kanada in Švica. Kot poudarja Il Sole24Ore (dnevnik italijanskega gospodarstva), študija letos osvetli trajnost turizma, ki je pod težo naraščajoče množice turistov vse bolj v ravnovesju: prihodov je bilo, mimo vseh napovedi, več kot 1.4 milijarde v letu 2018 favorizira nižje stroške in nižje ovire kot v preteklosti.
Sektor se trenutno upira, a se kritična točka, v kateri ob prihodih ne bo niti infrastrukturnih kapacitet niti ustreznih upravljavskih politik, ki bi se z njim spopadle, bliža hitreje, kot je bilo pričakovano.
Turistični sektor s prispevkom 10 % BDP v letu 2018 močno raste tudi v smislu konkurenčnosti in globalnega zaposlovanja in pričakuje se, da se bo ta prispevek v naslednjem desetletju povečal za skoraj 50 % zaradi širitve srednjega razreda v svetu, predvsem v Aziji.
Kot smo že omenili, so močne točke Italije njeni naravni viri (sedma proti 140 državam) in kulturna (četrta), zavore pa so predvsem razmeroma neugodna klima za podjetja (110.) in nizka cenovna konkurenčnost (129.). boljša za turistično infrastrukturo, vsekakor pa ne blesti po varnosti in je tretja po drugih pomembnih dejavnikih, kot so okoljska trajnost, človeški viri in tudi po (slabi) prioriteti turizma.
Vodilni na lestvici za poslovno prijazno okolje je Hong Kong, pred Singapurjem in Švico. Najvarnejša država je Finska, pred Islandijo in Omanom. Pri higieni gre na dlani Avstriji, pred Nemčijo in Litvo.
Pri človeških virih in trgu dela izstopajo ZDA, pred Švico in Nemčijo. Glede na tehnološko pripravljenost je še vedno najboljši Hong Kong (Italija je 41.). Glede cenovne konkurenčnosti poročilo daje prvo mesto (presenetljivo) Iranu, pred Brunejem in Egiptom.
Vse večje razvite države so drage destinacije za turiste. Španija je s 101. mestom potrjena kot najbolj konkurenčna med glavnimi tekmeci na tem področju. Črni dres gre v Združeno kraljestvo, sledi pa ji Švica (137.).
Glede okoljske trajnosti lestvica nagrajuje Švico, Norveško in Avstrijo, Kanada, Avstralija in ZDA pa se povzpnejo na stopničke (Italija 30.). Po infrastrukturi v turističnih storitvah je Portugalska na prvem mestu, pred Avstrijo, Španijo, ZDA in Hrvaško.
Pri naravnih virih je najboljša država Mehika, sledijo Brazilija, Avstralija in Kitajska, na lestvici pa sta pred Italijo še Francija (šesta) in ZDA (peto mesto). Pri kulturnih virih in poslovnih potovanjih je Kitajska na prvem mestu, pred Španijo in Francijo.
Malta, Jamajka in Ciper so na stopničkah za prednost, ki jo ima turistični sektor. Osem novih gospodarstev, vključenih v sedanjo izdajo, v prejšnjem poročilu ni bilo analiziranih: Angola, Brunej Darussalam, Burkina Faso, Esvatini, Gvineja, Haiti, Liberija in Sejšeli.
Štiri, ki so obravnavani v zadnjem poročilu – Barbados, Butan, Gabon in Madagaskar – tokrat niso zajeti zaradi nezadostnih podatkov. Letos zajetih 140 gospodarstev predstavlja približno 98 % svetovnega T&T BDP.
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- Turistični sektor s prispevkom 10 % BDP v letu 2018 močno raste tudi v smislu konkurenčnosti in globalnega zaposlovanja in pričakuje se, da se bo ta prispevek v naslednjem desetletju povečal za skoraj 50 % zaradi širitve srednjega razreda v svetu, predvsem v Aziji.
- 140 držav) in kulturno (četrto), zavori pa sta predvsem razmeroma neugodna klima za podjetja (110.) in nizka cenovna konkurenčnost (129.) Bolje je za turistično infrastrukturo, zagotovo pa ne blesti pri varnosti in je tretje v drugih pomembnih dejavnikih, kot so okoljska trajnost, človeški viri in tudi zaradi (slabe) prednosti, ki se daje turizmu.
- Sektor se trenutno upira, a se kritična točka, v kateri ob prihodih ne bo niti infrastrukturnih kapacitet niti ustreznih upravljavskih politik, ki bi se z njim spopadle, bliža hitreje, kot je bilo pričakovano.
