Drage avstralske poplave poudarjajo potrebo po načrtovanju za ublažitev nesreč

Glede na nepredvidljivo in ekstremno vreme, ki je »nova normalnost«, morajo tako razvite države kot države v razvoju načrtovati vnaprej s predvidevanjem posledic razvoja ali pa se soočiti z naraščajočimi gospodarskimi izgubami, pravi sekretariat Združenih narodov za blažitev nesreč.

Posebna predstavnica generalnega sekretarja Ban Ki-moona za zmanjševanje tveganja nesreč Margareta Wahlström je danes ob navedbah hudourniškega deževja, ki je močno poplavilo dele severovzhodne Avstralije s škodo, ki bi lahko dosegla milijardo dolarjev, pozvala k nujni ponovni oceni človeškega dejavnika v tako imenovanih naravnih nesreče, s posebnim poudarkom na oceni tveganja.

"V ZN je naš interes spremeniti pogled, da so nesreče 'naravne', in spodbuditi ljudi, da sprejmejo, da je nesreče 'povzročil človek' in da jih je treba načrtovati," je dejala. »Z načrtovanjem bo mogoče zmanjšati udarce ob nevihtah ali drugih nevarnostih. Če bomo nesreče še naprej obravnavali kot dogodke, ki niso povezani z našimi dejanji, se ne bo nič spremenilo. In ostajamo ranljivi za vedno dražjo škodo.«

Gospa Wahlström vodi sekretariat za Mednarodno strategijo ZN za zmanjševanje nesreč (UNISDR), okvir, ki so ga države članice sprejele leta 2000 in vključuje številne organizacije, države, medvladne in nevladne organizacije (NVO), finančne institucije, tehnične organe in civilno družbo. .

»Ker postajajo vremenski vzorci vse bolj nepredvidljivi in ​​ekstremni, lahko stroški takšnega obsega postanejo običajni v vseh delih sveta, razen če nujno spremenimo način razmišljanja in odzivanja na nesreče,« je dejala danes in navedla oceno 1 milijarde dolarjev.

»Ključ do zmanjšanja vpliva nesreč je predvideti posledice našega gospodarskega in družbenega razvoja ter zagotoviti, da bodo ocene tveganja postale rutinski del načrtovanja. Kje se izpostavljamo nepotrebnemu tveganju? Kaj lahko vlade in skupnosti storijo, da bi družba postala bolj odporna v primerih, ko so tveganja znana? In kako lahko vsakdanji državljani prispevajo h krepitvi odpornosti?«

V začetku tega meseca je gospa Wahlström opozorila, da so močne snežne padavine, ki blokirajo mesta v Evropi, znak, da je svet morda slabo pripravljen na soočanje z nepredvidljivimi podnebnimi vzorci.

Skozi leto 2010 je UNISDR v okviru svoje kampanje »Naredimo mesta odporna« pozival lokalne vlade, naj izvedejo ocene tveganja, dodelijo proračun za zmanjšanje tveganja nesreč, vzdržujejo kritično infrastrukturo, ki zmanjšuje tveganje, ter zagotovijo izobraževanje in usposabljanje za zmanjšanje tveganja.

Novembra je gospa Wahlström obiskala Cairns v severovzhodni Avstraliji, prvo mesto, ki se je pridružilo kampanji. Cairns je tudi prvo mesto v zvezni državi Queensland, ki ima namensko zgrajen center za usklajevanje ciklonskih nesreč kategorije 5. Doslej se je kampanji pridružilo 159 mest, ki bodo svoje izkušnje delila na Globalni platformi za zmanjševanje tveganja nesreč, ki jo bo gostil UNISDR v Ženevi od 8. do 13. maja.