Voditelji afriških držav, ki sodelujejo na Afriškem podnebnem vrhu v kenijski prestolnici, so ob zaključku tridnevnega dogodka izdali izjavo, v kateri pozivajo k uvedbi 'globalnega davka na ogljik' za boj proti podnebnim spremembam.
Nairobijska deklaracija, ki so jo podpisali voditelji celine z 1.3 milijarde prebivalcev, poziva k uvedbi posebne dajatve na fosilna goriva, letalstvo in ladijski promet, ki bi od največjih onesnaževalcev toplogrednih plinov na svetu zahtevala, da namenijo več sredstev za pomoč revnejšim državam.
Izjava je omenila tudi neizpolnjeno obljubo 100 milijard dolarjev letno državam v razvoju za podnebno financiranje, dano pred 14 leti.
Afrika domnevno prejme le 12 % od 300 milijard dolarjev, ki jih potrebuje letno za spopadanje z učinki podnebnih sprememb, čeprav je morda med najbolj ranljivimi za njihov vpliv.
Deklaracija je tudi pozvala, naj se ogromno rudnega bogastva, pridobljenega v Afriki, predela tudi tam, in poudarila, da je "dekarbonizacija svetovnega gospodarstva tudi priložnost za prispevanje k enakosti in skupni blaginji."
"Nobena država ne bi smela nikoli izbirati med razvojnimi težnjami in podnebnimi ukrepi," je zapisano v dokumentu.
Podpisniki Nairobijske deklaracije so povedali, da bodo dokument uporabili kot osnovo za svoja pogajalska stališča na novembrskem vrhu COP28 v Dubaju.
Afrika prejme le okoli 12 % od 300 milijard dolarjev, ki jih potrebuje letno za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb, čeprav je verjetno ena najbolj ranljivih za njihov vpliv.
Po besedah kenijskega predsednika Williama Ruta je bilo med tem prevzetih obveznosti v višini 23 milijard dolarjev Afriški podnebni vrh, ki se je večinoma osredotočala na razprave o potencialni mobilizaciji financiranja za prilagajanje na vse bolj ekstremne vremenske razmere, ohranjanje naravnih virov in razvoj obnovljive energije.
