Tibet je bil pred obletnico zaprt za tuje turiste

PEKING – Kitajska je zaprla Tibet za tuje turiste in na ulicah Pekinga namestila vojake, oborožene z mitraljezi – del niza strogih varnostnih ukrepov pred 60.

PEKING – Kitajska je zaprla Tibet za tuje turiste in na ulicah Pekinga napotila vojake, oborožene z mitraljezi, kar je del niza strogih varnostnih ukrepov pred 60. obletnico komunistične vladavine. V prestolnici je bilo prepovedano celo zmaje.

Čeprav so komemoracije 1. oktobra, vključno z množičnim vojaškim pregledom in govorom predsednika Hu Jintaa, osredotočene na Peking, se zatiranje razširi na najbolj oddaljene predele razširjene države.

Na spletu so se razširili bloki na občutljivih političnih vsebinah in spletnih mestih za družbena omrežja, kot sta Twitter in Facebook, prišlo pa je do porasta neželene e-pošte, ki vsebuje vohunsko programsko opremo, poslano tujim novinarjem. Komunističnim uradnikom po vsej državi so vlagatelji peticij, ki zahtevajo odškodnino pri centralnih oblasteh, naročali, naj preprečijo potovanje v Peking in naj poskušajo svoje pritožbe rešiti lokalno.

Varnost v prestolnici je tako stroga in na nek način strožja kot celo med lanskimi olimpijskimi igrami v Pekingu, saj se enote SWAT s strojnicami mešajo med množice v središču mesta, ki je okrašeno z nacionalnimi zastavami in pisanimi dioramami.

Prebivalcem je zaradi zračnih nevarnosti prepovedano leteti z zmaji, tistim, ki živijo v diplomatskih stanovanjih, ki se nahajajo ob progi parade, pa so rekli, naj ne odpirajo oken ali hodijo na balkone gledat. Prodaja nožev je omejena, obvestila v avli stanovanj pa pozivajo stanovalce, naj prijavijo karkoli sumljivega.

Praznovanje dneva državnosti sledi najbolj nasilnim in trajnim nemirom proti kitajski vladavini v zadnjih desetletjih v njenih skrajnih zahodnih regijah Xinjiang in Tibet. V etničnih nemirih v prestolnici Xinjianga Urumqiju je julija umrlo skoraj 200 ljudi, turška muslimanska regija pa ostaja na robu nedavnega niza skrivnostnih napadov z iglami na javnih mestih.

Po navedbah lokalnih uradnikov in ljudi, ki delajo v potovalni industriji, je bilo tako kot po nemirih marca 2008 tujim turistom prepovedan vstop v Tibet. Nemiri 14. marca 2008 v Lhasi so bili usmerjeni v kitajske trgovine in migrante, ki so se od vstopa komunističnih čet leta 1950 v vse večje število preselili v himalajsko regijo.

Su Tingrui, prodajalec pri Tibet China Travel Service, je dejal, da so oblasti v tibetski prestolnici Lhasa, 2,500 kilometrov od Pekinga, na sestanek poklicale generalnega direktorja podjetja. Povedal je, da prepoved ni bila izdana pisno, ampak posredovana med sestankom in bo veljala do 4,023. oktobra.

Drugi agenti v Pekingu in Lhasi so povedali, da je vlada tujcem prenehala izdajati posebna dovoljenja, potrebna za obisk regije.

"Za oktober bo poslovanje opazno prizadeto," je dejal receptor z imenom Wang iz hotela Four Points by Sheraton v Lhasi. Začasna odvzem dovoljenj »je verjetno del dodatnih varnostnih ureditev. Ta mesec na ulicah začenjate videti večje število policistov in vojakov, na križiščih, kjer prej nihče ni varoval, pa policijo in vojsko.

Varnost v Tibetu je bila poostrena v tednih pred olimpijskimi igrami v Pekingu lani, nato pa še februarja in marca ob občutljivih političnih obletnicah. Tibetanski turizem je po nemirih v Xinjiangu dejal, da je bil tibetanski turizem še en udarec, zaradi česar so hoteli v Urumqiju skoraj prazni.

»Za turiste ni razlike, ali so bili julijski nemiri v Xinjiangu ali Tibetu. Mislijo, da je nevarno priti sem dol,« je dejal Zhang, uslužbenec mednarodne turistične agencije Tibet Hongshan s sedežem v Lhasi.

Tan Lin, uradnik urada za poslovno upravo pri uradu za turizem Tibeta, je dejal, da bo tujim turistom prepovedano od torka naprej, tistim, ki so že prispeli, pa bo dovoljeno ostati.

Hu Shisheng, vodja urada za južno Azijo na Kitajskem inštitutu za sodobne mednarodne odnose, je dejal, da je bila prepoved motivirana zaradi strahu vlade, da bi čezmorske protibetske skupine lahko uporabile naklonjene študente ali turiste za organiziranje protestov – kot se je zgodilo v Pekingu med olimpijskimi igrami. Kitajska pravi, da so nasilje v Tibetu in Xinjiangu načrtovale takšne skupine, čeprav so oblasti predložile malo dokazov.

Čeprav se varnostni ukrepi v Pekingu in drugod morda nekaterim zdijo pretirani, je dejal Joseph Cheng z mestne univerze v Hongkongu. Kitajski uradniki menijo, da so vredni truda, da preprečijo tudi najmanjše incidente, hkrati pa predstavljajo vtis močne, stabilne države.

"V zadnjih letih ali dveh v pripravah na olimpijske igre je bil velik poudarek na prikazovanju najboljšega obraza Kitajske," je dejal Cheng.

Dodal je, da uradnikom lokalne oblasti in javne varnosti sporočajo: "Ne želimo incidentov, zato, če se kaj zgodi, ste v težavah."

<

O avtorju

Linda Hohnholz

Odgovorni urednik za eTurboNews s sedežem na sedežu eTN.

Delite z ...