NIKOZIJA – Ciper se poleti spremeni v skoraj puščavo in računa na razsoljevanje, ki bo zagotovilo zelene plovne poti za igralce golfa in rešilo problematično turistično industrijo države.
Toda okoljevarstveniki se bojijo vpliva gradnje še ducata razsoljevalnikov, da bi se število igrišč za golf na otoku pomnožilo s tri na 17.
Za obvladovanje resne suše – zaradi katere so se ciprski rezervoarji letos izsušili – je otok v vzhodnem Sredozemlju poleg Italije in Španije eden glavnih proizvajalcev razsoljene vode v Evropi.
»Projekt golf igrišč ni v redu! Cilj ni služiti ciprskemu turizmu, ampak razvoju poslovanja in razvijalcem,« je protestiral Costas Papastavros, uradnik ministrstva za kmetijstvo in naravne vire.
"In da bi služili temu razvoju, potrebujemo hudičevo veliko dodatne vode in energije," je dejal na konferenci o podnebnih spremembah v Nikoziji.
Vlada pravi, da bo "za vsako igrišče za golf na voljo naprava za razsoljevanje in da bodo zahtevali obnovljive vire energije. Toda med teorijo in prakso je vrzel,« je dejal Papastavros.
Izračunal je, da bo za igrišča za golf potrebnih približno 30 milijonov kubičnih metrov vode (ena milijarda kubičnih metrov), v primerjavi z letnimi potrebami prebivalstva 85 milijonov kubičnih metrov (skoraj tri milijarde kubičnih metrov) pitne vode.
V zadnjem letu, ko so se rezervoarji poleti zaradi nizke količine padavin spremenili v presušene posode za umazanijo, je bila voda v gospodinjstvih urejena, omrežna oskrba je potekala le tri pol dni na teden.
Toda leva vlada predsednika Demetrisa Christofiasa nadaljuje z načrtom reševanja igrišč za golf, ki ga je začela prejšnja administracija, vlada pa je decembra izglasovala, da projekt sprejme.
Ciper računa na prihodke iz svojega turističnega sektorja, ki ga ogroža svetovna gospodarska kriza, za 15 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda.
Za padec na lokalnem turističnem trgu je kriv globalni kreditni pritisk v Evropi, ki jo je prizadela recesija, saj se je število prihodov v prvih dveh mesecih leta 14.2 zmanjšalo za 2009 odstotka.
"Rezervacije za leto 2009 prihajajo počasi, število pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani," je dejal minister za turizem Antonis Paschalides in dodal, da je bilo leto 2008 tudi za Ciper težko leto.
Rezervacije hotelov naj bi se za letošnje poletje zmanjšale za okoli 25 odstotkov, vlada pa pričakuje skupno 10-odstotno zmanjšanje prihodov do konca leta.
Paschalides je dejal, da bi igrišča za golf Cipru omogočila osvajanje novih trgov in podaljšanje turistične sezone iz tradicionalnega poletnega časa sonca, morja in peska.
"Količino vode, potrebno za namakanje igrišč za golf, bodo proizvedle enote za razsoljevanje, ki bodo delale z obnovljivimi viri energije," je dejal.
"S to odločitvijo vodna bilanca na Cipru ne bo motena, hkrati pa se bo povečala uporaba obnovljivih virov."
Okoljevarstveniki niso prepričani, da takšna širitev ne bo zahtevala proizvodnje energije na gorivo in emisije ogljikovega dioksida, ki poganja globalno segrevanje.
"Odločno nasprotujemo temu projektu," je dejal Christos Theodorou, ki vodi Zvezo okoljskih in ekoloških organizacij na Cipru.
"Naš glavni razlog so okoljski stroški, ki so neizogibni glede energije za proizvodnjo vode s pomočjo razsoljevalnih naprav, sprememb divjih živali, uporabe kemičnega gnojenja in onesnaženja podtalnice."
Poleg tega "vsako igrišče za golf ni omejeno po površini, kar pomeni, da bo obkroženo z luksuznimi vilami in drugo infrastrukturo, kot so restavracije, hoteli in bazeni," je dejal.
Theodorou je dejal, da tehnologija za uporabo obnovljivih virov energije ni dovolj napredna, da bi sledila takšni rasti, medtem ko je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom tudi v mednarodnem smislu izven tempa.
"Na Cipru ne posvečamo veliko pozornosti okoljskim vprašanjem," je dejal Papastavros. »Politiki so pod pritiskom bogatih ljudi, ki si želijo takšnega razvoja. Glavno vprašanje tukaj so … (gradnja) stanovanj.”
Vlada je odobrila več kot 350 milijonov evrov (440 milijonov dolarjev) spodbujevalnih ukrepov za preprečitev izgube delovnih mest v ključnih turističnih in gradbenih sektorjih, ki skupaj prispevajo 30 odstotkov BDP.
Zaradi skrbi, da bo svetovna finančna kriza povzročila nižje prihodke od turizma, je ministrstvo za finance svojo napoved rasti BDP popravilo navzdol na 3.7 odstotka za leto 2008 in počasnejših 2.1 odstotka za letos.
Evropska komisija ocenjuje, da se bo rast Cipra približala enemu odstotku.
