Nov porast primerov Covid-19 in ponovna uvedba omejitev potovanja sta ustavila okrevanje evropskega turizma z 68-odstotnim padcem mednarodnih prihodov turistov v Evropo[1] na polovici leta glede na leto 2019. To je glede na najnovejše četrtletno poročilo Evropske potovalne komisije (ETC) »Evropski turizem: Trendi in obeti« za tretje četrtletje 3, ki pozorno spremlja razvoj pandemije skozi vse leto in analizira njen vpliv o potovanjih in turizmu.
Ublažitev pandemičnih omejitev po Evropi je julija in avgusta 2020 v primerjavi s prejšnjimi meseci privedla do rahlega povečanja, kar je pomenilo navdušenje in željo ljudi po ponovnem potovanju. Vendar je nedavna ponovna uvedba zapor in omejitev potovanja hitro ustavila vse možnosti za zgodnje okrevanje. Glede na prihodnje mesece povečana negotovost in negativna tveganja še naprej zmanjšujejo obete, saj naj bi se evropski prihod leta 61 zmanjšal za 2020%.
Po objavi poročila je izvršni direktor ETC Eduardo Santander dejal: „Ko drugi val pandemije Covid-19 zajema Evropo in pred zimo, je zdaj bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se evropske države združijo v moči, da se dogovorijo o skupnih rešitvah, ne samo za zajezitev širjenja virusa, temveč tudi podpirati trajnostno okrevanje turizma, povrniti zaupanje potnikov in najpomembneje zaščititi milijone podjetij, delovnih mest in podjetij, ki so ogrožena, da bodo lahko preživeli gospodarske posledice. Smer gospodarskega okrevanja po Evropi bo v veliki meri odvisna od okrevanja turističnega sektorja, sektorja, ki ustvari blizu 10% BDP EU in ima več kot 22 milijonov delovnih mest. "
Južnoevropske destinacije in otoki med najbolj prizadetimi
Poglobili smo se v zgornje številke, sredozemske destinacije Ciper in Črna gora so zabeležile najmočnejši upad v 85% oziroma 84%, kar je mogoče pripisati večji odvisnosti od tujih potnikov. Med drugimi državami, ki so najbolj prizadete, je Romunija, kjer so se prihodi zmanjšali za 80%; Turčija (-77%); Portugalska in Srbija (obe -74%). Otoške destinacije, Islandija in Malta (obe -71%) so se prav tako slabo odrezale, izpodbijale so jih geografska lega in stroge mejne omejitve.
Nasprotno, zdi se, da je Avstrija v začetku leta imela koristi od zimskih potovanj pred Covid-19, kar je povzročilo le 44-odstotni padec za leto do septembra. Večja odvisnost od potovanj na kratke razdalje je tudi postavila Avstrijo v močan položaj, da doseže manj nestanovitno okrevanje, saj so se omejitve v državi umirile veliko hitreje kot druge države.
To nadalje poudarja potrebo po sodelovanju držav članic po Evropi, saj so razlike v pristopih glede omejitev potovanja zmanjšale povpraševanje po potovanjih in zaupanje potrošnikov. Nedavna raziskava IATA kaže, da so omejitve potovanja toliko odvračilne, kot je zaznano tveganje, da bi ujeli virus sam.[2]Usklajene rešitve za testiranje in sledenje ter karantenski ukrepi bodo ključnega pomena za ublažitev negativnih tveganj po vsej Evropi.
Prihodnost in sprememba preferenc popotnikov
Pomembnosti domačih in znotrajevropskih potovanj ni mogoče podcenjevati z vidika vloge, ki jo bodo imele pri okrevanju turističnega sektorja v prihodnjih mesecih. Najnovejše napovedi napovedujejo, da bodo najnovejše napovedi hitreje okrevale domača potovanja po Evropi in do leta 2019 presegle raven iz leta 2022. Predvideno je, da se bodo do 2023 tudi hitreje vrnili evropski prihodi na kratke razdalje, k čemur bo pripomoglo hitrejše omilitev omejitev potovanja manjše zaznano tveganje v primerjavi s potovanji na dolge razdalje. Zdaj naj bi se celotni obseg potovanj vrnil na raven pred pandemijo šele do leta 2024.
Pandemija Covid-19 vpliva tudi na izbiro ciljev v določenih evropskih državah. Poletna sezona je pokazala znatno povečanje števila tistih, ki želijo potovati na podeželska in obalna območja, kar je očitno posledica zaskrbljenosti glede obiskov zelo naseljenih urbanih krajev, kjer je težje izvajati socialno distanciranje.
Ta sprememba potovalnih preferenc lahko na koncu ublaži vprašanje čezmernega turizma in omogoči destinacijam, da povečajo trajnostno turistično povpraševanje. Povečano zanimanje za potovanja za sekundarne destinacije bo razbremenilo nekatera priljubljena turistična žarišča, ki so se prej borila za prekomerno potovalno povpraševanje, in pripomogel k enakomernejšemu širjenju gospodarskih koristi od turizma znotraj držav.
