Zadnje novice o potovanjih Država | Regija Kultura EU Nemčija Vladne novice Novice ljudje Potovalne novice Trendi

Predsedniški nasvet brez primere ne samo za kristjane in Nemce

Predsednik Frank Walter Steinmer in njegova žena Elke Büdenbender

Današnji božični nagovor
Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier v Schloss Bellevue v Berlinu je sporočilo, na katerega bi moral biti pozoren ves svet. Uravnotežena, nujna in globalna pot naprej voditelja države z vizijo in občutkom za realnost.

Frank-Walter Steinmeier je dvanajsti predsednik Zvezne republike Nemčije:

Moji kolegi Nemci, moja žena Elke Büdenbender, in jaz vam pošiljamo najsrdnejše pozdrave ves ta božič.

Ne glede na to, ali boste te dni preživeli sami ali z družino, v prazničnem stanovanju ali v nočni izmeni, v sobi doma za ostarele, kot medicinska sestra ali zdravnik na oddelku ali dežurni na policiji ali gasilskem domu – kjerkoli že boste se zgodi: vsem vam želimo vesel in blagoslovljen božič!

Ko se ozremo nazaj na preteklo leto, vidimo marsikaj, kar nas skrbi, tudi veliko, kar nas je prestrašilo. Spomnimo se katastrofalnih poplav poleti. Spominjamo se naših vojakov, ki so se vrnili domov iz Afganistana, in tudi ljudi, ki so tam ostali med trpljenjem in lakoto. Zaskrbljeni smo zaradi novic, ki jih slišimo iz številnih regij našega turbulentnega sveta, tudi in zlasti iz vzhodne Evrope.

In vendar je v preteklem letu tudi veliko, kar nam daje upanje.

WTM London 2022 bo potekal od 7. do 9. novembra 2022. Registriraj se zdaj!

Mislim na izjemno solidarnost z žrtvami poplav, na donacije in predvsem na ogromno praktično pomoč. Mislim na številne mlade in ne tako mlade ljudi, ki se zavzemajo za varovanje okolja in blažitev podnebnih sprememb. In mislim na vse vas, ki ste glasovali na pomembnih volitvah, in na demokratično predajo oblasti v ozračju medsebojnega spoštovanja.

Mnogi ljudje zdaj z radovednostjo in upanjem gledajo na novo zvezno vlado, ki si je zastavila ambiciozne cilje v službi naše države.

Predvsem pa mislim na zavzetost, ki jo izkazujejo prostovoljci na vseh koncih naše družbe. Toliko se dela v ozadju iz dneva v dan; toliko ljudi zaviha rokave in pomaga samoumevno. Dan za dnem vsi pletejo mrežo, ki sestavlja pozitivno tkivo naše družbe in jo drži skupaj.

Da, in potem je tu COVID-19.

Kmalu bosta minili dve leti, odkar je pandemija začela prevladovati v naših življenjih – pri nas in po svetu.

Le redko smo tako neposredno občutili ranljivost našega človeškega življenja in nepredvidljivost prihodnosti – naslednjega meseca, naslednjega tedna, pravzaprav celo naslednjega dne. Ravno zdaj se spet soočamo z večjimi omejitvami, da bi se zaščitili pred novo različico virusa.

Pa vendar smo se tudi naučili, da nismo nemočni. Lahko zaščitimo sebe in druge. Veseli me, da je velika večina prepoznala potencial, ki ga ima cepljenje. Koliko velikega trpljenja, koliko smrti je preprečila do te točke!

Le redkokdaj je bila naša država tako odgovorna za varovanje zdravja in življenja svojih ljudi?

Za izpolnitev te odgovornosti potrebuje strokovne znanstvenike, zdravnike in medicinske sestre, odgovorne organe pregona in zaposlene v javnih organih. Vsi se trudijo po svojih najboljših močeh. In vsi pridobivajo nova znanja, popravljajo domneve, ki so se izkazale za napačne, in prilagajajo ukrepe. Ljudje lahko naredijo
napake, ampak se tudi učijo.

Država ima torej obveznost in mora ukrepati, a ne samo država.

Država si pri nas ne more nadeti zaščitnih mask, niti jih ne more dobiti
cepljenje v našem imenu.

Ne, vsak od nas mora narediti svoj del!

Rad bi se iz srca zahvalil veliki, pogosto tihi, večini v naši državi, ki že mesece ravna previdno in odgovorno. Ker so spoznali, da smo bolj kot kdajkoli prej odvisni drug od drugega – jaz od drugih, drugi pa od mene.

Seveda se tukaj pojavljajo spori.

Seveda obstajajo negotovosti in strahovi, zato jih je pomembno obravnavati. Pri nas tega nikomur ni onemogočeno. Ključno je, kako se o teh vprašanjih pogovarjamo – v svojih družinah, s prijatelji, v javnosti. Čutimo, da po dveh letih frustracija raste; razdražljivost je razširjena; vse bolj opažamo odtujenost in, žal, odkrito agresijo.

Res je, da v demokraciji ni nujno, da smo vsi enakega mnenja. Toda pozivam vas, da si zapomnite to: mi smo ena država.

Ko bo pandemije konec, se moramo še vedno lahko pogledati v oči. In ko je pandemije konec, si še vedno želimo živeti drug z drugim.

Pandemija se ne bo nenadoma končala. To nas bo še dolgo časa zaposlilo. In že nas spreminja, celo pušča pečat v našem vsakodnevnem jeziku. Ne samo, da smo se morali seznaniti z novimi izrazi – kot sta »incidenca« ali »2G+«. Ne, tudi naše dragocene stare besede dobivajo nujno novo kakovost.

Kaj pomeni zaupanje, na primer? Očitno ne slepega zaupanja. Toda ali bi to morda pomenilo tudi zanašanje na kompetenten nasvet, čeprav moji lastni dvomi niso bili povsem razblinjeni?

Kaj je pomen svobode?

Je svoboda glasen protest proti vsakemu predpisu? Ali včasih ne pomeni tudi, da si postavljam omejitve, da bi zaščitil svobodo drugih?

Kaj je pomen odgovornosti?

Ali preprosto rečemo: »To je nekaj, za kar se morajo ljudje odločiti sami«?

Ali ni res, če rečem, da moja odločitev dejansko vpliva tudi na mnoge druge ljudi?

Svoboda, zaupanje, odgovornost: kar pomenijo, je nekaj, o čemer se bomo morali dogovoriti – tudi v prihodnosti, pa tudi o drugih pomembnih vprašanjih, kot je blažitev podnebnih sprememb. Tudi tukaj ne bo enega samega pravilnega odgovora, ki bi prepričal vse.

Namesto tega se bomo morali dogovoriti znova in znova. In prepričan sem, da se lahko dogovorimo.

Navsezadnje smo že velikokrat dokazali, da zmoremo.

Moji kolegi Nemci, na božič pred več kot 50 leti so ljudje prvič obkrožili luno. Starejši med nami se morda spominjajo podob: tam zgoraj v vesolju, v trenutku največjega človeškega napredka, je bila naša majhna, ranljiva Zemlja vidna kot še nikoli. Tam se je začel ves napredek in tu živimo vsi, s svojimi bremeni in upi, s svojo žalostjo in z veseljem.

Ob tej priložnosti so trije astronavti Apolla 8 prebrali začetek biblične zgodbe o stvarjenju – svoje božično sporočilo pa sklenili z besedami »Bog vas blagoslovi vse na dobri Zemlji«.

Nemci moji, to je želja z ženo za vas in za nas: da bo še naprej dobra Zemlja za vse nas, da bo tukaj dobra prihodnost za vse nas. Vesel božič!

Kdo je Frank Walter Steinmeier?

Frank-Walter Steinmeier se je rodil v Detmoldu (okrožje Lippe) 5. januarja 1956. Od leta 1995 je poročen z Elke Büdenbender. Imata eno hčer.

Frank-Walter Steinmeier je po obisku gimnazije v Blombergu in dveletnem služenju vojaškega roka leta 1976 diplomiral iz prava na univerzi Justus Liebig v Giessnu. Od leta 1980 je študiral tudi politologijo. Prvi državni izpit iz prava je opravil leta 1982, nato pa je opravil praktično pravno izobraževanje v Frankfurtu na Majni in Giessnu. To izobraževanje je zaključil, ko je leta 1986 opravil drugi pravni izpit, nato pa je delal kot znanstveni sodelavec na Katedri za javno pravo in politične vede na Univerzi Justus Liebig v Giessnu. Leta 1991 je za svojo disertacijo doktoriral iz prava »Brezdomci – dolžnost zagotavljanja stanovanja in pravica do bivalnega prostora. Tradicije in možnosti državnega posredovanja za preprečevanje in premagovanje brezdomstva..

Istega leta se je Frank-Walter Steinmeier preselil v državno kancelarijo dežele Spodnje Saške v Hannovru, kjer je delal kot referent za medijsko pravo in politiko. Leta 1993 je postal vodja urada Gerharda Schröderja, ministra-predsednika dežele Spodnje Saške. Naslednje leto je bil imenovan za vodjo Oddelka za usmeritve politik ter medresorsko koordinacijo in načrtovanje. Dve leti pozneje je postal državni sekretar in vodja državnega urada dežele Spodnje Saške.

Leta 1998 je bil imenovan za državnega sekretarja pri zveznem kancleru in za komisarja zvezne vlade za zvezne obveščevalne službe. Od leta 1999 je bil tudi vodja zveznega kanclerja. Frank-Walter Steinmeier je bil leta 2005 imenovan za zveznega ministra za zunanje zadeve, od leta 2007 pa je bil tudi namestnik kanclerja. Leta 2009 je dobil neposredno izvoljen sedež v volilni enoti dežele Brandenburg in postal poslanec nemškega Bundestaga. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Nemčije v nemškem Bundestagu ga je izvolila za predsednika. Štiri leta pozneje je drugič postal zvezni minister za zunanje zadeve in v tej vlogi ostal do januarja 2017.

Frank-Walter Steinmeier je prejel številne nagrade in nagrade, med drugim nagrado Ignatza Bubisa za razumevanje, Evropsko nagrado za politično kulturo, Bosporsko nagrado za evropsko razumevanje, nagrado Willyja Brandta, nagrado za strpnost Evangeličanske akademije Tutzing in Ekumensko nagrado. Nagrada Katoliške akademije na Bavarskem. Podelili so mu častne doktorate Univerze Paderborn, Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Univerze v Pireju in Uralske zvezne univerze v Ekaterinburgu. Je tudi častni občan mest Sibiu in Reims.

Frank-Walter Steinmeier je bil 12. februarja 2017 izvoljen za dvanajstega predsednika Zvezne republike Nemčije.

Sorodne novice

O avtorju

Juergen T Steinmetz

Juergen Thomas Steinmetz je že kot najstnik v Nemčiji (1977) nenehno delal v potovalni in turistični industriji.
Ustanovil je eTurboNews leta 1999 kot prvo spletno glasilo za svetovno turistično turistično industrijo.

Prijavi se
Obvestite
gost
0 Komentarji
Vgrajene povratne informacije
Oglejte si vse komentarje
0
Prosim, prosim, komentirajte.x
Delite z ...