SOCOTRA, Jemen – Evolucija se je razburkala na jemenskih vetrovnih otokih Socotra, katerih vrtoglave pečine, nazobčani vrhovi in eksotične rastline mamijo domišljijo, da stori enako.
Tukaj so zmaji ali vsaj drevesa zmajeve krvi, cenjena zaradi svojega rdečega zdravilnega soka. Grozljivi viharji raznašajo plaže po pobočjih. Ljudje govorijo nejasen jezik, starejši od arabščine.
Starodavni so cenili Sokotro kot vir kadila, mira in aloje in do pred nekaj leti so bili ti otoki ob Afriškem rogu skoraj odrezani od sodobnega sveta.
Jemen zdaj prosi Unesco, naj njegovo oddaljeno otočje v Arabskem morju s svojimi spektakularnimi zelenimi gorami in belimi plažami prizna kot svetovno naravno dediščino zaradi njegove biotske raznovrstnosti in naravne lepote. Agencija ZN naj bi se odločila v začetku julija.
Sokotra se je zaradi dolgoletne izolacije zdaj soočila z izzivom, kako ohraniti svoje naravne zaklade, hkrati pa se skrbno odpreti turizmu in izboljšati življenje svojih 50,000 ljudi, od katerih se mnogi v ostrem podnebju še vedno preživljajo z ribami, datlji in kozami.
"Otočani si prizadevajo za to, kar imajo drugi ljudje," je za Reuters povedal jemenski minister za okolje Abdul-Rahman al-Iryani.
»V preteklosti niso vedeli ničesar razen tega, kar so imeli. Mislili so, da je ves svet podoben njihovemu. Pritisk je zdaj zelo močan. Družbeno-ekonomske spremembe so bile zelo hitre.«
V Irsalu, na severovzhodnem koncu Sokotre, se je namestnik vaškega glavarja Matar Abdullah spominjal preteklih časov, ko je lovil morske pse za preživetje z vrvicami iz lesenega čolna na vesla.
»Zdaj imamo motorne čolne, a morski psi so odšli daleč v morje. Preveč je ribičev z velikimi ladjami iz (jemenskih celinskih pristanišč) Mukalle in Hodeide ali Pakistana,« je povedal 45-letnik z zlatimi zobmi in sivimi lasmi.
RAZVOJNA DILEMA
Abdullah je dejal, da je cesta, ki jo gradijo med Irsalom in otoško prestolnico Hadibo, 400 vaščanom olajšala občasne izlete, da bi kupili hrano ali poiskali zdravniško pomoč. Cenili so tudi svojo novo šolo in kliniko, vendar so potrebovali službe.
Naravovarstveniki, ki poskušajo ohraniti Socotro, ki tekmuje z Galapagosom in Mauritiusom glede endemičnih rastlinskih vrst, se zavedajo, da ne morejo prezreti materialnih interesov otočanov.
Toda izpodbijajo vladne odločitve, ki so Socotri podelile najdaljšo letališko stezo v Jemnu, ceste, široke kot nekatere celinske avtoceste, ter šole in bolnišnice, zgrajene brez premisleka o tem, kako jih zaposliti, opremiti in vzdrževati.
"Težava je v tem, da imate ceste široke do osem metrov na območjih, kjer skoraj ni skupnosti," je dejal Paul Scholte, strokovnjak ZN, ki dela kot glavni tehnični svetovalec Programa za ohranjanje in razvoj Socotre (SCDP).
»Irsal ima približno 400 ljudi in štiri ali pet avtomobilov. Cesta, ki vodi do tja … je enake širine kot tista med Sano, glavnim mestom Jemna, in Hodeido, glavnim pristaniščem.”
Scholte je dejal, da so avtoceste, kot je ta - in druge, ki obidejo vasi, namesto da bi jih povezale - trne v očeh, ki zelo škodijo okolju in turističnemu potencialu Sokotre.
»Na primer, cesta proti severovzhodu poteka skozi zelo ozko obalno ravnico, uničuje pokrajino sipin in nekaj zelo lepih kampov, ki privabljajo na stotine turistov. Torej ubijaš gos, ki znese zlato jajce.”
Na Socotro, ki ima le osnovne penzione in kampe, ne najde veliko turistov, letos pa jih pričakujejo 3,000, v primerjavi z 2,500 leta 2007 in 1,600 letom prej.
Iryani, okoljski minister, je izključil množični turizem na otoku sredi oceana, ki ima malo vode in nima predaha zaradi sezonskih vetrov, ki udarjajo po njegovih obalah od maja do septembra.
"Če se dobro upravlja, je to lahko destinacija eko-turizma za ljudi, ki jih zanima biotska raznovrstnost, kultura, rastlinstvo," je dejal.
Iryani je med naravovarstveniki, ki se borijo z drugimi ministrstvi glede cestnih načrtov za Socotro - načeloma ni mogoče zgraditi novih brez izpolnjevanja okoljskih meril.
»Te ceste so motivirane s pogodbami, ne s potrebami ljudi. To je del korupcije, proti kateri se borimo v Jemnu,« je dejal Iryani o načrtih za obvoznico okoli Sokotre.
Nešteto koz na otoku predstavlja še eno okoljsko nevarnost za 900 rastlinskih vrst Sokotre, od katerih je tretjina endemičnih.
"Veliko vrst je ranljivih ali ogroženih, večinoma zaradi pomanjkanja regeneracije," je dejal Nadim Taleb, vodja lokacije SCDP. "Koze jedo mlada drevesa, razen strupenih."
STARI POTI POD PRITISKOM
Tradicionalni način življenja na Sokotri propada pod naletom modernosti, ki je bila v veliki meri zadržana, dokler se severni in južni Jemen leta 1990 nista združila in leta 1999 ni bilo zgrajeno novo letališče.
Šole poučujejo samo v arabščini, ne v socotri, nepisanem jeziku. Mobilni telefoni in satelitske televizijske antene se širijo, kar spodbuja nerealno povpraševanje po potrošniških dobrinah. Številni Socotrijci so se navadili na qat – qat je blago poživilo, priljubljeno v celinskem Jemnu, a novo na Socotri.
V Homhillu Abdullah Ali upravlja kamp na zaščitenem območju v razgibanih gorah, kjer vaščani občasnim tujim obiskovalcem prodajajo posušen sok zmajeve krvi in kadilo.
»Nekatere spremembe so izboljšale življenje domačinov, ki so vodniki ali prodajajo ročna dela in kadila. Navajeni smo na revno življenje, živino čuvamo daleč od tržnice v mestu.
"Vlada je zgradila šolo in upam, da bodo moji otroci učitelji ali zdravniki, ki bodo pomagali skupnosti," je dejal oče dveh otrok, ki je sedel s prekrižanimi nogami v zavetju za rogoznice.
Ali, čigar preživetje je zdaj povezano s turizmom, je previden glede ideje, da bi tujci želeli obiskati vasi Socotri.
»Vodnik jim mora povedati pravila, ne pa naj fotografirajo naše ženske. Ne moremo pustiti ljudi, da gredo v vas zaradi naše tradicije. Tako ali tako naše ženske ne znajo govoriti angleško ali arabsko.”
Zdi se, da so nekateri turisti na Sokotri bolj navdušeni nad zabavami na plaži kot biotsko raznovrstnostjo, kar je za domačine postavilo dilemo – užaljeni so zaradi zahodnjakov, oblečenih v bikinije, ki ignorirajo muslimanska pravila oblačenja, vendar se zavedajo, koliko denarja je mogoče zaslužiti z njimi.
Trenja so bila doslej minimalna in Sokotra ostaja gostoljuben kraj, na videz izoliran pred nasiljem islamističnih skrajnežev, katerih napadi na turiste v celinskem Jemnu so spodbudili zahodne potovalne svarila. Toda napetosti obstajajo.
"Stvari se spreminjajo na slabše," je opozoril Mukhtar al-Hinkasi, mladostni pridigar, ki poučuje islam skupini najstnikov v nasadu datljevih palm blizu Qalensiye, drugega največjega mesta na Sokotri.
Rekel je, da morajo turisti spoštovati lokalne običaje in islamsko tradicijo: "Nekateri spoštujejo islam, nekateri ne," je dodal bradati 26-letnik.
»Nekateri prinašajo slabe stvari, kot so alkohol, božič in novo leto (praznovanja), ples, ličila in ženske, ki nosijo slaba oblačila. Vlada bi morala sprejeti pravila proti temu.«
reuters.com
