Maldivi bodo uvedli okoljsko dajatev za vse turiste

MALE – Otočje Maldivi, ki mu grozi dvig morske gladine, za katerega so krive podnebne spremembe, je v ponedeljek sporočil, da bo uvedel nov okoljski davek za vse turiste, ki uporabljajo njegova letovišča in zagotavljajo svoje e-

MALE – Otočje Maldivi, ki ga ogroža dvig morske gladine, za katerega so krive podnebne spremembe, je v ponedeljek sporočil, da bo uvedel novo okoljsko dajatev za vse turiste, ki uporabljajo njegova letovišča in jim zagotavljajo gospodarsko rešilno pot.

Maldivi, ki slovijo predvsem po vrhunskih luksuznih letoviščih in atolih z belim peskom, so se uveljavili kot zagovornik blaženja podnebnih sprememb, saj naj bi dvig morske gladine do leta 2100 potopil večino njihovih otokov.

Maldivsko gospodarstvo v vrednosti 850 milijonov dolarjev dobi več kot četrtino svojega bruto domačega proizvoda od turistov, vendar jih še ni obdavčilo, da bi mu pomagalo v boju proti podnebnim spremembam.

Predsednik Mohammed Nasheed, ki je marca predstavil načrte, da bi Maldivi postali prva ogljično nevtralna država na svetu v desetletju, je dejal, da bo okoljski davek kmalu uveden za vse turiste.

»Uvedli smo zeleni davek. To je v načrtu. Gre za to, da ga odobri parlament in upam, da ga bo parlament odobril – 3 dolarje na vsakega turista na dan,« je Nasheed povedal novinarjem v Maleju, glavnem mestu otočja Indijskega oceana.

Glede na letno povprečje 700,000 turistov, ki v povprečju preživijo tri dni na otokih, to pomeni približno 6.3 milijona dolarjev letno.

Marca je Nasheed sprožil pobudo v vrednosti 1.1 milijarde dolarjev za pretvorbo otokov izključno v obnovljive vire energije iz fosilnih goriv ter za nakup in uničenje ogljičnih kreditov EU za izravnavo emisij turistov, ki letijo na obiske njegovih letovišč.

Vlada je priznala, da potrebuje zunanje naložbe za financiranje teh načrtov, in Nasheedovo potovanje na podnebne pogovore ZN v Københavnu decembra.

Prejšnji mesec je njegov urad sporočil, da se pogovorov ne bo udeležil zaradi proračunske krize, zaradi katere je morala država poiskati 60 milijonov dolarjev posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Nasheed je dejal, da se še vedno ne namerava udeležiti, »razen če nam kdo velikodušno pomaga. Upam, da nam bo kdo pomagal."

Dejal je, da imajo Maldivi le malo vpliva na izid pogovorov v Københavnu, ki naj bi ustvarili naslednika Kjotskega protokola, a velik delež.

»Nima smisla, da bi Maldivi sklenili sporazum. To je majhna država. Pridružiti se morajo Indija, Kitajska, Brazilija, ZDA,« je dejal. "Nihče ne bo izšel kot zmagovalec brez dogovora."

<

O avtorju

Linda Hohnholz

Odgovorni urednik za eTurboNews s sedežem na sedežu eTN.

Delite z ...