Od tu naprej se pričakuje, da Laos ne bo več nosil oznake eksotične, neobalne države v jugovzhodni Aziji, ki se je nedolžno zaklenila od preostale regije, celine in sveta – zahvaljujoč skromnemu, a hvalevredno gostovanju 25. igre jugovzhodne Azije.
Za 11 dni v decembru – od 9. do 19. – se je Laos odprl preostalemu svetu in paradirala s svojo prestolnico Vientiane ne le kot turistično destinacijo, kjer bi se obiskovalci lahko počutili varne, ampak tudi kot možnost naložb.
Umirjen in brez stresa je Vientiane med igrami objel več kot 3,000 športnikov in prav toliko športnih uradnikov ter na tisoče več turistov, kjer je pokazal radodarnost 7 milijonov ljudi, ki želijo biti del svetovne skupnosti.
Predsednik združenja hotelov in restavracij Vientiane Oudet Souvannavong je dejal, da je večina od 7,000 hotelskih in gostinskih sob v Vientianeu v celoti rezerviranih za dogodek.
"Obilne rezervacije hotelskih sob so bile v skladu s tem, kar smo pričakovali," je dejal Oudet in dodal, da je bilo okoli 3,000 gostov hotelov in gostišč delegatov iz držav članic Asean.
Podjetja in ekonomisti so povedali, da so obiskovalci med bivanjem v Laosu porabili vsaj 100 USD na dan. Tako je prinesla skupno 700,000 $ na dan – vbrizganih v laoško turistično industrijo in sorodna podjetja v Vientianu.
Vodja laoškega združenja potovalnih agencij Bouakhao Phomsouvanh je dejal, da je denar pomagal laoški turistični industriji, da si opomore po posledicah svetovne finančne krize, ki je povzročila velik upad prihodov turistov.
Približno 15 do 20 odstotkov turistov je konec leta 2008 in v začetku leta 2009 odpovedalo potovanja v Laos po svetovni finančni krizi in izbruhu virusa H1N1.
Bouakhao je dejal, da bi turistična industrija, če ne bi bilo SEA Games, še bolj trpela zaradi gospodarske recesije. Opozoril je, da je pred krizo in izbruhom virusa H1N1 industriji spodbudilo vse večje število turistov iz evropskih držav.
Igre, je dodal Bouakhao, niso koristile le hotelom in restavracijam, ampak tudi prodajalcem, ki so gledalcem prodajali spominke in majice.
Številne prodajalne z rezanci na območju Sihom v osrednjem Vientianu so bile polne kupcev. Tudi prodajalci na tržnici Thongkhankham so naredili uboj, vendar niso dvignili cen in so z veseljem sodelovali pri gostovanju dogodka.
Generalni sekretar Nacionalne industrijske in trgovinske zbornice Laosa Khanthalavong Dalavong je dejal, da je vladna naložba v dogodek spodbudila gospodarsko rast.
Igre so Laosu, državi, ki je nekoliko manjša od Filipinov s površino 91,400 kvadratnih kilometrov, omogočile, da se po najboljših močeh poda na športno prizorišče.
Osvojila je skupno 33-25-52 zlato-srebro-bron, kar je ogromno napredka v primerjavi s 5-7-32, ki jo je dosegla v Koratu (Tajska) pred dvema letoma. Laoški športniki – ki so končali na sedmem mestu, dve stopnji zaostajajo za Filipini (38 zlatih medalj) – so prav tako presegli svoj cilj 25 zlatih.
Na 25. izdaji iger je Tajska ponovila svoj podvig kot skupni prvak s 86 zlatimi medaljami, sledijo ji Vietnam (83), Indonezija (43), Malezija (40), Filipini, Singapur (33-30-25), Laos, Mjanmar (12), Kambodža (3), Brunej (1) in Vzhodni Timor (3 bronasti).
Laos je obležal v športnih zaledjih in svoje prve zlate medalje na SEA Games osvojil šele leta 1999 – Laos je bil leta 1959 (od 12. do 17. decembra) ustanovni član iger z Burmo, Malajo (Malezija), Singapurjem, Tajsko in Vietnamom. Tajska je gostila uvodne otvoritve, kjer je tekmovalo 527 športnikov v 12 športih.
Njegovo skromno gostovanje iger – prvo v 50 letih – je poželo pozitivne kritike v Laosu, vključno s tistim iz Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je gostiteljem podelil prestižno predsednikovo trofejo.
Toda odličnost na športnem prizorišču ni bila edina korist, ki jo je Lao požel, je povedal namestnik generalnega sekretarja laoškega olimpijskega sveta Southanom Inthavong.
»Ugodnosti iger SEA niso bile omejene samo na šport. Laos dva tedna ni bil v očeh držav jugovzhodne Azije, ampak tudi celega sveta. Pozitiven vpliv se je čutil tudi v gospodarskem in turističnem sektorju.«
Dodal je: »Uspešna izvedba iger nam je odprla vrata za druge mednarodne športne dogodke. Morda se ne uvrščajo med najbolje organizirane igre SEA, vendar je Laos opravil svoje delo, saj je premagal toliko omejitev v tako kratkem času.
Laos je za igre zgradil in posodobil svoje stadione, centre za usposabljanje, nastanitve, prevoz in turizem.
Vientiane, kjer živi 97 hotelov, 69 restavracij in 60 turističnih podjetij, je porabil več kot 12 milijard kipov (skoraj 1.3 milijona ameriških dolarjev) za nastanitev, izboljšanje videza mesta in širitev omrežja javnega prevoza.
Provinca Savannakhet je porabila več kot 65 milijard kipov (7 milijonov ameriških dolarjev) za nadgradnjo infrastrukture za nogometne prireditve, provinca Luang Prabang pa je obnovila svoj obstoječi stadion za atletske tekme.
Povsem novo igrišče za golf z 18 luknjami (ki se bo sčasoma razširilo na 27 lukenj), ki se nahaja v vasi Phokham v okrožju Xaythany, je bilo zgrajeno v vrednosti 15 milijonov dolarjev s pomočjo Asean Civil Bridge-Road Company in kasneje Booyounga. Podjetje iz Južne Koreje.
Mednarodno standardno lokostrelsko igrišče, ki se nahaja v vasi Dongsanghin v okrožju Xaythany, je vlado stalo tudi 200 milijonov kip.
Malo pomoči sosedov
Vietnam, ki ga laoški ljudje imenujejo "Big Brother", je pomagal pri uprizoritvi in organizaciji tekmovanj ter plačal tudi račun za novo 19 milijonov dolarjev vredno igrišče Games Village. Tajska je laoškim uradnikom dajala lekcije za izmenjavo namigov v pripravljalni fazi iger, ki je bila vredna približno 2.9 milijona ameriških dolarjev.
Singapur je zagotovil učitelje in tehnike, organizacije, kot je Japonsko združenje Yuuwakai, pa so donirale 100,000 USD za nov center za usposabljanje karateda.
Kitajska je prevzela tudi glavne stroške za novi laoški nacionalni stadion, ocenjen na 85 milijonov ameriških dolarjev.
Kako se je Laos pokazal svetu, je bilo razvidno iz televizijskih prenosov iger. Skupno 14 televizijskih kanalov v Bruneju, Singapurju, Tajskem, Vietnamu in državi gostiteljici je tekmovanja v živo predvajala od mesta, kjer so se zgodila.
Laos po igrah dejansko gleda drugače s svetovne perspektive. Zdi se povsem prav, da so Laoci v 11 dneh iger SEA nenehno vzklikali: Lao Su! Su! (To pomeni Pojdi! Pojdi! Lao!). Igre so se začele in končale. Za Laos se odpira veliko boljša prihodnost.
