Pet let po najsmrtonosnejši križarski nesreči v več kot desetletju se je Norwegian Cruise Line strinjal, da bo priznal krivdo za kriminalno malomarnost v eksploziji SS Norveška.
Zvezni tožilci so v petek Norwegian Cruise Line obtožili hude malomarnosti skoraj pet let po tem, ko je v eksploziji kotla na zgodovinski SS Norveški umrlo osem članov posadke, 10 pa hudo poškodovanih v pristanišču Miami.
Ameriško državno tožilstvo je sporočilo, da se je Norvežan strinjal, da bo priznal krivdo za kazensko obtožbo, ki trdi, da je križarka upravljala plovilo na "skrajno malomaren način, ki je ogrožal življenja, okončine in premoženje oseb na krovu".
Norvežan je kaznovan z najmanj 500,000 ameriškimi dolarji za najsmrtonosnejšo nesrečo na oceanskem letalu s sedežem v ZDA v več kot desetletju. Križarjenje se je tudi dogovorilo, da bo z neodvisnim svetovalcem opravilo varnostne preglede svojih plovil.
Kontraadmiral obalne straže Robert Branham je eksplozijo 25. maja 2003 označil za "tragedijo, ki jo je mogoče preprečiti".
"Upajmo, da bo ta primer sporočil pomorski industriji, da bi morala biti varnost morja najpomembnejša pri vzdrževanju njihovih plovil," je dejal v izjavi.
Križarka je v petek zvečer sporočila, da je od eksplozije sodelovala z zveznimi oblastmi in bo tako tudi nadaljevala. "Varnost in varnost naših potnikov in posadke je bila in bo vedno izjemnega pomena," je zapisano v norveški izjavi.
Poročilo Nacionalnega odbora za varnost prometa o nesreči, ki je bilo tiho zaključeno novembra, je pokazalo, da so inženirji NCL že od poznih devetdesetih let izražali zaskrbljenost glede stanja štirih kotlov, ki so poganjali elegantno ladjo. Ogromni visokotlačni kotli, vsak z 1990 tonami vode 20 stopinj, so imeli v preteklosti razpoke, puščanja, korozijo in popravila.
"Zavedati se moramo, da smo prišli do točke, ko delovanje plovila ni varno," je eden od neimenovanih pristaniških inženirjev NCL leta 1998 v elektronskem sporočilu podpredsedniku družbe za ladijske operacije zapisal v poročilu NTSB. Inženir je navedel "številne okvare kotlovskih cevi", ki so bile pozneje popravljene.
POSLOVNA DELA
NTSB je ugotovil, da je primarni vzrok eksplozije zlom zvara na šivu visokotlačnega bobna. Ožgana voda se je razlila v paro, poletela skozi motorne prostore in nekatera sosednja pristanišča ter ubila osem članov posadke, medtem ko je poškodovala skoraj ducat drugih. Poškodovan ni bil noben potnik.
Preiskovalci so ugotovili tudi vprašljive zvare in prizadevanja za popravilo razpok; nedosledna kemija vode, ki je povzročila korozijo; neustrezni pregledi tako NCL kot Bureau Veritas, mednarodne inšpekcijske agencije, in urnik delovanja, ki je staranje kotlov izpostavil ekstremnim toplotnim obremenitvam.
Januarja in julija 2002, leto dni preden je kotel počil, so pristaniški inženirji NCL po e-pošti poslali e-poštno sporočilo NCL-ju z pomisleki, da so ladijske poti in zasedeni urniki prisilili posadko, da je kurjenje in hlajenje kotlov potekalo hitreje, kot je to zahtevalo navodilo za uporabo.
Poročilo je bilo kritično tudi do ravnanja NCL z obstojnimi razpokami v kotlih, ki so se prvič pojavile v prvotnih zvarah v sedemdesetih letih. Razpoke so bile brušene, dokler stene kotla niso dosegle najmanjše dovoljene debeline, nato pa so bile obnovljene s popravki zvara. NTSB je ugotovil, da je dolžina in širina zvarov verjetno pospešila ukrivljanje in razpokanje.
V nekem trenutku se je zdelo, da je bil baker - nesprejemljiva kovina za popravila - namerno nanesen tudi na razpoke na kotlu, ki je eksplodiral.
"Edina razlaga prisotnosti bakra je, da je bil uveden za prikrivanje razpoke, oviranje pregleda in izogibanje potrebnim popravkom," je zapisano v poročilu.
Preiskovalci so pri uradnih inšpekcijskih pregledih ugotovili tudi dolgotrajno vrzel, "čeprav je bilo znano, da so dovzetni za razpoke in so bili dejansko razpokani leta 1996."
Poročilo je pokazalo, da glava, del kotla št. 23, ki je odpovedan, od leta 1990 ni imela preizkusa materiala ali ustreznega vizualnega pregleda.
Križarjenje je bilo obtoženo v "informacijah", ne v kazenski ovadbi ali obtožnici. To pomeni, da so se norveški vodstveni delavci in tožilci pogajali o prekršku.
"Obtožbe, kakršne so današnje, so potrebne, da se dokaže, da so družbe, ki upravljajo in upravljajo ladje, dolžne sprejeti razumne ukrepe za zagotovitev varnosti vseh na krovu - potnikov in posadke," je dejal ameriški tožilec R. Alexander Acosta.
Poleg tega je NTSB ugotovil, da se je NCL strinjal, da bo izboljšal odziv flote v nujnih primerih, varnostne ukrepe in evidenco vzdrževanja. Čeprav se le nekaj ladij, razen pomorskih plovil, še vedno zanaša na velike visokotlačne kotle za primarno moč, se manjše nizkotlačne običajno uporabljajo za ogrevanje vode ali za druge ladijske sisteme.
DRUŽINE NE MOREJETE
Odvetnik v Miamiju Charles Lipcon, ki je zastopal številne žrtve in je avtor nove knjige Unsafe on the High Seas, je pohvalil kazensko ovadbo.
"Veseli me, da je ameriški odvetnik stopil na krožnik in se vmešal," je dejal. Vendar je označil za "žalostno", da člani posadke in njihove družine niso mogli vložiti civilnih tožb zoper Norvežana na zveznem sodišču v Miamiju.
Umrli in poškodovani mornarji so bili večinoma Filipinci. Njihove pogodbe z Norveškim so zahtevale poravnavo zahtevkov na arbitraži, zato so bile njihove tožbe zavrnjene z zveznega sodišča v Miamiju. Križarjenje se je nato pogajalo o poravnavah.
Predstavnik križarske industrije je kazenski primer označil za močan signal.
"Varnost kot industrijo jemljemo zelo resno in upamo, da bo to rešeno, in se veselimo rešitve," je dejal Michael Crye, izvršni podpredsednik mednarodnega združenja Cruise Lines, trgovske skupine.
SS Norveška je imela zgodovino. Izstreljen je bil kot SS France leta 1960. S 1,035 čevlji je bila najdaljša potniška ladja na morju in je lahko nosila več kot 2,000. Za Panamski prekop je bil predolg in preširok.
Ocenjeno kot nedonosno leta 1974, je bila oceanska ladja motirana v Franciji. Leta 1979 ga je Norwegian Cruise Line kupil za 18 milijonov dolarjev - vrednost v odpadni kovini - in ga prenovil po ceni 120 milijonov dolarjev. Po "poslovilnem križarjenju" po Evropi leta 2001 se je SS Norveška vrnila v Miami na sedemdnevna križarjenja po vzhodnih Karibih. Bil je med zadnjimi morskimi ladjami, ki jih poganjajo visokotlačni parni kotli.
Od eksplozije kotla pred petimi leti ni bilo v uporabi. Podjetje ga je od takrat prodalo za odpadke.
miamiherald.com
