Prejšnji teden je bilo nekaj izrazov enotnosti in solidarnosti iz obeh taborov – arabskega in judovskega. Prejšnji petek so tri skupne arabsko-judovske demonstracije pozvale k prenehanju pobojev in obleganja Gaze. Demonstracije žensk proti vojni so potekale v Haifi, Junction HaGefen in Al-Jabal HaZionut. Visoki odbor za spremljanje Arabcev v Izraelu je v soboto organiziral shod v Sakhninu, čemur je sledil pohod solidarnosti organizacij in političnih strank v okviru Koalicije proti obleganju Gaze v Tel Avivu, ki se je začel na Rabinovem trgu.
Dnevi minevajo, množična solidarnost znotraj Gaze, znotraj Palestine iz leta 1948 (trenutna država Izrael), vključno s tisoči demonstracij v Tel Avivu, in več kot 100,000 demonstracijami v Sakhninu (palestinski državljani Izraela) pridobiva zagon. Na Zahodnem bregu potekajo množične demonstracije, ki so vključevale spopade z izraelskimi silami kljub poskusom posredovanja palestinske policije. »Samo na območju Betlehema smo imeli vsaj dva dogodka (vigilije ali demonstracije) dnevno od začetka blitzkriega. [Obstajajo] množične demonstracije v arabskem svetu, tudi ko so bile te demonstracije prepovedane, demonstrante so pretepele ali aretirale vlade, ki so zavezane lažnim mirovnim pogodbam, ki ne ščitijo pravic ali dostojanstva ljudi. Demonstranti so zahtevali prekinitev vseh diplomatskih in gospodarskih vezi z Izraelom ter resnično enotnost in solidarnost. Ogromnih demonstracij na tisočih lokacijah po vsem svetu ni več mogoče prezreti. [Obstaja] ogromno materialne podpore za Gazo, na primer kampanja v Savdski Arabiji je zbrala 32 milijonov samo v prvih 48 urah,« je dejal Mazin Qumsiyeh, urednik časopisa Human Rights Newsletter s sedežem v ZDA.
Danes množični poboji v Gazi še naprej uničujejo prebivalstvo Gaze. »Na stotine ubitih, na tisoče ranjenih, zračni napadi so povzročili popolno opustošenje. Cele družine ostanejo brez strehe nad glavo. Obleganje Gaze se nadaljuje s pomanjkanjem osnovnih dobrin, zdravil in goriva, kar škodi vsem prebivalcem Gaze. Izraelske civiliste na jugu drži v ujetništvu vlada, ki jim laže in jih uporablja. Uničenje in smrt v Gazi jim ne moreta zagotoviti varnosti, vendar neizogibno vodita v več nasilja in umorov. Vlada in izraelske obrambne sile so namerno gluhe za vse pogostejše pozive k premirju,« je dejala Angela Godfrey-Goldstein iz ICAHD ali izraelskega odbora proti rušenju domov.
Veleposlanik Edward L. Peck, vodja misije v Iraku in Mavretaniji, tudi nekdanji namestnik direktorja projektne skupine Bele hiše za terorizem v Reaganovi administraciji, je november preživel z delegacijo na Bližnjem vzhodu, ki jo je organiziral Svet za nacionalni interes. Rekel je: »V igri so številne sile. Eden preprečuje, da bi razumne, uravnotežene informacije o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu prišle do ameriške javnosti, ki ni dobro obveščena – ali zelo zainteresirana – deloma prav zaradi tega razloga. Mednarodno organizirana ladja Prosta Gaza, ki je poskušala prekiniti več desetletja dolgo morsko blokado, ki jo je Izrael zabil prejšnji teden, na primer, Washington Post ni prejel niti besede.
Peck je dodal: »Malo ljudi ve, da je Izrael zaprl na desetine demokratično izvoljenih poslancev Hamasa. So del tistega, kar nekateri imenujejo "teroristična skupina", tako da gre vse. In to je morda najgloblja stopnja pristranskosti. ZDA imajo pravno definicijo mednarodnega terorizma: naslov 18, zakonik ZDA, razdelek 2331. Seznam vključuje ustrahovanje in prisilo civilnega prebivalstva, ugrabitve in atentate, natančen opis tega, kaj je Izrael naredil in počne.«
Nekdanji ameriški senator iz Južne Dakote James Abourezk je v opisu razmer v Gazi dejal: »Ljudje se nimajo kam skriti, nimajo kam bežati, da bi ubežali neselektivnemu bombardiranju in ubijanju tamkajšnjih civilistov. To, kar počnejo Izraelci, je v popolnem nasprotju z Ženevskimi konvencijami glede kolektivnega kaznovanja. Palestinci nehote plačujejo ceno za Izraelce
februarja prihajajo volitve, kjer se skušajo pokazati kandidati
da je vsak bolj brutalen od drugega.
»Hamas se je držal premirja, ki je bilo prekinjeno, ko je izraelska vojska vdrla v Gazo in ubila šest Hamasovcev. Hamas se je odzval z izstrelitvijo domačih raket na južni Izrael, kar sta želela Barak in Livni. Dogaja se, da palestinske rakete pristajajo na domove in zemljišča, ki so jih sami terorizirali in iz njih pregnali, ko je Izrael hotel ustvariti državo,« je dodal Abourezk.
Izraelski voditelji so okrepili svoj blitzkrieg po intenzivnem zračnem "šoku in strahu", ki je ubil na stotine civilistov. Namen tega je bil podrediti ne le 1.5 milijona obubožanih in izstradanih Palestincev, temveč tudi večjo človeško skupnost po vsem svetu ter preoblikovati politični zemljevid. Po devetih dneh si je vredno vzeti čas za analizo sredi nenehnih dogodkov (demonstracije, bdenja, intervjuji z mediji), je dejal Qumsiyeh.
"Ko se bo ta agresija končala (in se bo), izraelska vojska in voditelji ne bodo zmagali. Politični zemljevid se bo res spremenil, vendar ne tako, kot so napovedovali ali načrtovali izraelski voditelji, ameriški voditelji ali celo nekateri arabski voditelji. Palestinci imajo priložnost zagotoviti, da se iskre enotnosti, ki so že v zraku, spremenijo v ogenj enotnosti, ki bo spremenil strukturo moči na Bližnjem vzhodu na način, ki bo Palestini resnično prinesel pravičnost in premagal politike ter njene sodelavce in dobrotnike. vendar le, če prepoznamo svoje napake kot posamezniki in politične frakcije (vključno s Hamasom, Fatahom, PFLP, DFLP itd.),« je dodal.
Glede na izraelsko stran je Qumsiyeh priznal: "Če smo iskreni do sebe, moramo priznati, da se je tisto, na kar je Izrael računal, uresničilo v nekaj primerih: nesposobnost Varnostnega sveta ZN pod grožnjo veta ZDA (pod grožnjo lobija) , nesposobnost arabske lige, sodelovanje številnih arabskih vlad, apatija velikih segmentov izraelske javnosti, napovedani lokalni poskusi zajezitve jeze na ulici (od Kaira do Ramale do Bagdada itd.) ter uspeh Izraela in njegovih sile in dobro financirano propagando ne le pri preprečevanju poročanja s terena v Gazi, temveč tudi pri nadzoru sporočila v večini ležečih zahodnih medijev. Nekatere od teh začetnih predvidljivih stvari začenjajo pokati po 9 dneh pobojev, ki jih ni bilo mogoče skriti. Vendar pa so bili še drugi pomembnejši neuspehi izraelskega blitzkriega ... vključno s prisotnostjo interneta in neuspehom Izraela, da bi prekinil vsak dostop do poročanja in komunikacije z Gazo. Milijoni ljudi se zdaj iz prve roke učijo, kaj se dogaja.
»Kot Palestinci moramo reči tudi 'mea culpa' in prevzeti nekaj odgovornosti za stanje stvari. Mi, Arabci in Palestinci, smo že 100 let žrtve zahodnih imperialnih načrtov in kolonizacije. Da, večina naših težav je lahko neposredno povezana s tem. Ampak ja, tudi nekateri naši voditelji so bili manj kot zaželeni, da bi to povedali dobrodelno ... In naši voditelji izvirajo iz nas, zato moramo delati na tem. Vendar moramo biti jasni, da naše družbene slabosti ne opravičujejo ali opravičujejo pokola ali etničnega čiščenja naših ljudi. Leta 1948 nismo imeli dobrih voditeljev, ker so bili vsi masakrirani in izgnani v vstaji 1936-1939, a tudi če bi imeli, to ne upravičuje našega razlastitve ...« je dejal Qumsiyeh.
Več kot polovica palestinskih beguncev (in s tem polovica 530 palestinskih vasi in mest) je bila izgnana pred 14. majem 1948 (ustanovitev Izraela). Po tem datumu je nastajajoča država z veliko večjo močjo v orožju in človeški sili kot katera koli nasprotna sila (večinoma naključne formacije arabskih sil, ki so prišle, da bi ustavile nasilje), nadaljevala s širitvijo svojega ozemlja preko tistega, kar je bilo priporočeno v resoluciji o delitvi generalna skupščina ZN. Ko je bilo tako početje, ko je bilo premirje razglašeno namesto Palestine, smo imeli državo Izrael na 78 odstotkih Palestine, kolaboracionistični jordanski režim pa je zasedel 19 odstotkov, tako da je majhen del, ki ga nadzoruje Egipt, imenovan pas Gaze. Na tem pasu so bili stisnjeni begunci iz več kot 150 etnično očiščenih mest in vasi. Izrael se je seveda še bolj razširil z okupacijo preostalega dela Palestine leta 1967. Z rastjo prebivalstva je puščavski geto v Gazi postal dom za 1.5 milijona ljudi, je jezno pojasnil urednik za človekove pravice.
