Qatar Airways, Saudia, Etihad, Gulf Air, Egypt Air in Emirates opravljajo pogoste lete v Doho v Katarju. Se bo potovanje v in iz Katarja v Savdsko Arabijo, Bahrajn, ZAE ali Egipt nadaljevalo?
Pred letom dni, Qatar Airways je obnovil lete v Riad.
Minili sta dve leti od sporazuma AlUla, ki je končal štiriletni bojkot Katarja s strani Savdske Arabije, Egipta, Združenih arabskih emiratov in Bahrajna. Kljub temu se odnosi med državama, zlasti Bahrajnom in ZAE, niso ponastavili.
Strokovnjaki so predvidevali, da se bo spopad med Katarjem in štirimi bojkotiranimi državami po koncu svetovnega nogometnega prvenstva prejšnji mesec vrnil, saj je bil sporazum obravnavan kot premirje, ki naj bi zagotovilo uspeh svetovnega dogodka v Dohi.
O AlUla Izjavo, sporazum o spravi, ki ga je 4. januarja 2021 napovedal kuvajtski zunanji minister šejk Ahmed Nasser Al-Mohammed Al-Ahmed Al-Jaber Al-Sabah, ki označuje konec diplomatske krize s Katarjem, so podpisali zalivski voditelji v severni Savdski Arabsko mesto AlUla 5. januarja 2021.
Sporazum AlUla naj bi končal zalivsko krizo, ki se je začela 5. junija 2017, ko so Savdska Arabija, Egipt, ZAE in Bahrajn razglasili celovit bojkot Katarja, vključno z umikom vseh diplomatskih misij in zaprtjem kopnega, morja in zračne meje do letal in katarskih državljanov; kot tudi prepoved Katarcem obiskov teh držav, razen če imajo posebno dovoljenje, in ustavitev vseh komercialnih, kulturnih in osebnih transakcij. Medtem je ostala ozka varnostna koordinacija.
Takrat so zalivske države utemeljevale bojkot z obtožbami, da Katar podpira terorizem, daje zatočišče članom Muslimanske bratovščine, dovoljuje tujim vojaškim silam na svojih tleh in nadaljuje svoje odnose z Iranom.
Poleg tega so države opozorile na dejanja Katarja proti interesom bojkotirajočih držav, podporo Katarja zalivskim in egipčanskim udarom ter druge obtožbe.
Države, ki bojkotirajo, so nato postavile 13 pogojev za spravo s Katarjem, med katerimi je bil najvidnejši ta, da zmanjša svoje diplomatske odnose z Iranom, izžene vse elemente revolucionarne garde, ki so prisotni na svojem ozemlju, in ne izvaja nobene komercialne dejavnosti z Iranom, ki bi bila v nasprotju s Katarjem. sankcije ZDA.
Drugi pogoji so vključevali: zaprtje turške vojaške baze v Dohi; zapiranje Al-Jazeere, ki je obtožena, da povzroča nemire v regiji; prenehanje vmešavanja v notranje in zunanje zadeve štirih držav; ustavitev naturalizacije državljanov teh držav; izgon tistih, ki so že bili naturalizirani; in predaja iskanih oseb, obtoženih terorizma, ki prebivajo v Katarju.
Pogoji so vključevali tudi vzdržanje podpore ali financiranja združenj in organizacij, ki so jih štiri države in ZDA označile za teroristične, ter prekinitev odnosov Dohe z Muslimansko bratovščino, Hezbolahom, Al Kaido in Islamsko državo.
Vendar sporazum AlUla ni neposredno obravnaval 13 pogojev, podpisniki pa niso navedli, ali je Katar izpolnil pogoje ali ali je zahteve opustil.
V skladu z dogovorom AlUla bi morala potekati pogajanja med Katarjem in vsako od štirih bojkotirajočih držav posebej v enem letu po podpisu dogovora, da bi odpravili razlike med njimi in obnovili diplomatske, trgovinske in druge odnose.
V dveh letih od podpisa sporazuma ni bilo nobenih izjav o pogajanjih med Katarjem in štirimi bojkotirajočimi državami.
Nekaj obiskov pa je bilo: katarski emir šejk Tamim Al Thani je obiskal Egipt, Savdsko Arabijo in ZAE; in egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi, savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman in predsednik ZAE Mohammed bin Zayed Al Nahyan so obiskali Katar.
Bahrajn je ostal ob strani, čeprav je njegov zunanji minister dr. Abdul Latif Al-Zayani napovedal, da je država stopila v stik s Katarjem, da bi določila datum za pogajanja, vendar je dejal, da se slednji glede na izjavo ni odzval. Obiska ni bilo na nobeni strani.
Obstajala pa je fotografija, ki prikazuje bahrajnskega kralja Hamada bin Isa Al Khalifa skupaj s katarskim emirjem ob robu vrha za varnost in razvoj v Jeddah, ki je potekal v Savdski Arabiji v prisotnosti ameriškega predsednika Joeja Bidna 16. julija. , 2022.
Katar pa se uradno ali neuradno ni odzval na nobeno izjavo Bahrajna, mediji pa niso poročali o usodi odnosov med Katarjem in Bahrajnom.
Katar je imenoval veleposlanika v Savdski Arabiji in Egiptu, obe državi pa sta napotili veleposlanika v Doho.
Vendar pa sta dve leti po sporazumu veleposlaništva Katarja še vedno zaprta tako v Bahrajnu kot v ZAE in ni bil imenovan noben veleposlanik, tako kot veleposlaništvi Bahrajna in ZAE ostajata zaprti v Dohi.
Vir v generalnem sekretariatu Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) je za The Media Line povedal: »Med Bahrajnom in Katarjem ni bilo nobenih pogajanj. Nobena seja sploh ni bila.”
Vir je dodal: »Med Katarjem in ZAE so potekala tudi omejena pogajalska srečanja, ki niso privedla do ničesar. Katar je bil popolnoma osredotočen na organizacijo svetovnega prvenstva, vendar so pogajanja s Savdsko Arabijo in Egiptom potekala tako, kot je bilo treba.”
Vir je tudi povedal, da je bilo med Katarjem, ZAE in Bahrajnom "veliko sporočil in nerešenih zadev" in da generalni sekretariat GCC spremlja zadeve.
Vir ni hotel obravnavati 13 pogojev, ki so jih postavile bojkotirajoče države, in tega, ali se je Katar strinjal z njihovo izvedbo, vendar je potrdil, da "popoln dogovor ni bil dosežen."
Vir je poudaril, da na zadnjem zalivskem vrhu, ki je potekal med obiskom kitajskega predsednika v Savdski Arabiji, ni bilo govora o usodi sporazuma AlUla in o tem, ali je večina njegovih določil uresničenih ali ne, in da Vrh je bil omejen na splošna vprašanja in tista, ki so vključevala obisk kitajskega predsednika in odnose Zaliva s Kitajsko.
Med spornimi vprašanji med bojkotirajočimi državami in Katarjem je vprašanje podelitve katarskega državljanstva družinam iz Savdske Arabije, ZAE in Bahrajna. Te države Doho obtožujejo, da ponuja katarsko državljanstvo ljudem, ki imajo politične ali vojaške položaje v njihovih državah ali so povezani s tistimi, ki so blizu oblasti.
Med 13 pogoji, ki jih je leta 2017 postavil Dohi, so zalivske države zahtevale vrnitev teh družin v države izvora, kar se ni zgodilo, medtem ko Katar nadaljuje svojo kampanjo, da bi otroke teh družin privabil v Doho.
Ibrahim Al-Rumaihi, bahrajnski državljan, se je pred nekaj leti z družino preselil v Doho. "Moj oče je nekoč delal v vojaški službi v Bahrajnu in je prejemal plačo približno 2,000 bahrajnskih dinarjev (5,300 dolarjev), njegov bratranec v Katarju pa dela na istem področju in prejema plačo 80,000 katarskih rialov (približno 21,000 dolarjev)," je dejal. povedal The Media Line.
»V Katarju imamo veliko sorodnikov. Dobili smo ponudbo, da se preselimo v Doho v zameno za to, da bi moj oče prejemal plačo več kot 100,000 katarskih rialov (26,500 dolarjev) in pridobil katarsko državljanstvo, poleg stanovanjske parcele v velikosti 1,000 kvadratnih metrov in donacije za gradnjo na tem zemljišču, « je dodal.
"To je ponudba, ki je ne smete zamuditi," je dejal. "Veliko jih je dobilo podobne ponudbe in ponudbe še vedno trajajo."
Muslimanska bratovščina, ki so jo štiri države – Savdska Arabija, Egipt, Emirati in Bahrajn – označile za teroristično organizacijo, še vedno deluje iz glavnega mesta Katarja. Države so zahtevale izgon svojih članov iz Dohe.
Vodja bratovščine, klerik Yusuf al-Qaradawi, je umrl septembra 2022 v Dohi.
"Ne morem se vrniti v Egipt, vendar naših dejavnosti v Dohi ni bilo nobenih omejitev," je za The Media Line povedal Khaled S, egiptovski državljan, ki pripada Muslimanski bratovščini in prebiva v Katarju. »Tu se počutimo varne. Nihče od nas ni zahteval odhoda ali zmanjšanja aktivnosti. Moj oče je zaprt v Egiptu.”
Dodal je: "Nekaterim članom skupine so ponudili katarsko državljanstvo, vendar imam državljanstvo zahodne države in ne potrebujem arabskega državljanstva."
Abdulaziz Al-Enezi, savdski politični analitik, je za The Media Line povedal, da so po sporazumu AlUla "mnogi pričakovali, da bo Katar prenehal financirati kampanje, usmerjene proti Savdski Arabiji, ZAE, Bahrajnu in Egiptu, a se to ni zgodilo."
“Belgijsko sodišče je potrdilo obstoj katarskega financiranja organizacij za človekove pravice, ki jih vodi Italijan Antonio Panzieri, ki je kljub sporazumu AlUla poskušal po katarskih ukazih organizirati številne dejavnosti proti Savdski Arabiji in zahteval, da se sprejmejo ukrepi proti Savdski Arabiji. vodstvo v primeru Jamala Khashoggija,« je dejal.
"Paneziri je napadel tudi Egipt, ZAE, Bahrajn in Savdsko Arabijo ter podprl številne opozicijske osebnosti ali tiste, ki so v teh državah obtoženi terorizma," je dodal.
Katar po besedah Al-Enezija ni ukrepal glede nobenega od 13 pogojev. "Kar se je zgodilo, je le začasno premirje za uspeh organizacije svetovnega prvenstva in Doha se bo vrnila k praksam, ki bolj škodujejo zalivskim interesom," je zatrdil.
Glede Egipta je Al-Enezi dejal: »Zdi se, da se Katar trudi pridobiti oporo v Egiptu, da bi obnovil podporo Muslimanske bratovščine, ki je v najšibkejšem stanju. V Egiptu so katarske naložbe.«
Junaid Al-Shammari, savdski politični analitik, je dejal, da se bo »mehka vojna Katarja proti zalivskim državam vrnila s silo. Sporazum AlUla je bil le premirje. Katar še vedno podpira teroristične skupine in na njegovem ozemlju je poleg turških sil še vedno iranska revolucionarna garda.«
"Al-Jazeera prav tako ni ustavila svoje sovražne dejavnosti proti štirim državam, vendar se je po koncu svetovnega prvenstva povečala," je dodal.
Dejal je tudi, da: "Katar prav tako še vedno poskuša zvabiti nekatere prvotne zalivske družine, da pridejo na njihovo ozemlje in pridobijo katarsko državljanstvo in veliko denarja, v zameno za to, da zapustijo svoje države izvora in jih napadejo." Dodal je, da »čeprav pleme Al-Murrah trpi v Katarju in se njegov položaj ni popravil, Katar nadaljuje s poskusi pritegniti zalivske družine, od katerih jih veliko dela na občutljivih položajih v svojih državah, bodisi političnih, varnostnih, vojaških ali drugi položaji."
Sufian Samarrai, iraški politik in predsednik spletne strani Baghdad Post, je objavil novice in tvite, ki opozarjajo, da je "naslednja nevarnost" katarsko-iranski pomorski vojaški sporazum, ki dovoljuje stacioniranje vseh iranskih vojaških pomorskih sektorjev na razdalji 5 km od Bahrajna.
Katarski novinar Salem Al-Mohannadi je za The Media Line povedal, da je Katar "zmagal" v zalivskem sporu. "Ni se odrekla nobenemu od svojih načel, niti se ni odzvala na nepravične pogoje, ki so jih postavile države, ki bojkotirajo," je dejal.
»Sporazum AlUla sploh ni bil katarska koncesija. Države, ki so začele bojkot, so tiste, ki so prišle k pameti,« je dejal in dodal: »Zdaj Katar ne bo obnovil svojih odnosov z nobeno državo, razen v skladu z njenimi pogoji.
Politika Katarja je jasna, išče svoje interese in v tej politiki je uspel, iz česar je nastala velika država in pomemben igralec v svetovni politiki.”
"Tudi Katar podpira svoboščine in države, ki so nas bojkotirale, so močno užalile Katar in stavile na to, da Katar ne bo gostil svetovnega prvenstva, kar se ni zgodilo," je nadaljeval Al-Mohannadi.
"Katar ne more pozabiti žalitve in kar zadeva različne države, ki skušajo Katarju vsiliti svoj diktat, Doha ne bo dovolila, da mu vsili svoje pogoje, zato do zdaj ni prišlo do sprave z Bahrajnom," je zatrdil. .
"Po svetovnem prvenstvu se ne bo zgodilo nič. Stvari se bodo nadaljevale v interesu Katarja, ker je začrtal jasno politiko in tudi njegovi odnosi – bodisi z Iranom, Turčijo ali drugimi državami – so v interesu regije. Ne smemo razmišljati o konfliktu, ampak o dialogu.”
Poudaril je, da »Katar zdaj ne potrebuje nobene druge države. Med blokado, ki so jo uvedle štiri države, je Katar rešil vsa svoja vprašanja, kot so prehranska varnost, diplomatska vprašanja in druga, in zdaj ne potrebuje nobene zalivske države.«
VIR: Medialina : napisal Osebje MediaLine
