(eTN) – Če ne bi trajala vojna, ki je zdaj že več kot šest let stara, bi Irak lahko unovčil svoje ruševine – starodavne, arheološke ruševine, torej v korist turizma. Po sodobnem Babilonu je raztresenih 10,000 arheoloških najdišč.
Toda ker se krvavi strelski spopadi nadaljujejo, so tradicionalne, zgodovinske znamenitosti države pod grožnjo, izgubljajo vrednost in jih izgubljajo zaradi tihotapcev. Dragoceni zakladi so najbolj priljubljena islamska mesta v Samari in v Ukhaidirju, islamski trdnjavi blizu Karbale. Starejša najdišča vključujejo ruševine sumerske, akadske, babilonske, partske in sasanijske civilizacije. Obstajajo tudi judovska sveta mesta, pa tudi krščanska mesta, ki jih vlada poskuša zaščititi. Ker je ropanje arheoloških najdišč v južnem Iraku divje, je nadzor nad starinami res težka naloga. Večina najdišč v provinci Dhi Qar je predislamskih in sega v leto 3200 pred našim štetjem do 500 AD. Že dolgo se sumi na povezavo med islamskimi militanti in ropanjem na predislamskih arheoloških lokacijah, a je bilo težko dokazati.
Ne glede na to, kako negativna je slika, Bahaa Mayah, ministrski svetovalec državnega ministrstva za turizem in starine, gleda na prihodnost in promocijo turizma pozitivno, če so le mesta zaščitena.
»Zibelka starodavne civilizacije ima v lasti mesta, ki ne pripadajo samo Iraku, temveč celotnemu svetu,« je dejala Mayah in dodala: »Kljub trenutni varnostni situaciji; nekaj turistov lahko pritegnemo z diverzifikacijo v verski turizem, ki se razlikuje od sezonskega turizma v Savdski Arabiji, ki je odvisen od hadža in umre. Iščemo celoletni turizem, ki deluje znotraj in zunaj.”
Ob predpostavki, da je 200 milijonov šiitov, ki jih Irak lahko pritegne, Mayah meni, da potrebujejo samo osnovno infrastrukturo, da bi lahko začeli tekmo. Letališče v središču Iraka, ki oskrbuje tri ključna mesta Karbala, Najaf in Hela ali Babilonija, lahko spodbudi promet. Ni nujno, da je sodoben, najsodobnejši. Začasno bo uporabna preprosta vzletno-pristajalna steza s terminalom iz jeklenih okvirjev, kot je tista v Sulaymaniji, ki sprejema letala iz Irana in drugih držav vzhodne Savdske Arabije, Bahrajna, Kuvajta, Pakistana, Libanona in Sirije.
»Verski turizem je lahko prioriteta. Izboljšala bo tudi varnost v državi, hkrati pa zajezila storilce nasilja,« je dejal. Ne glede na varnostne izzive svetovalec za turizem meni, da lahko država ustvari priložnosti in zemljišče nameni naložbam. Vendar je dejal: »Pomanjka nam storitev, hotelov in restavracij, ki jih je danes opustošila vojna. Ko bo mir dosežen, lahko razvijamo turizem z arheološko, versko in kulturno diverzifikacijo. Verski turizem ne bo poskrbel le za šiite in sunite, saj ima Irak različna sveta mesta od islamskih, krščanskih do judovskih.
Irak bo izkoristil turizem, da bi zmanjšal več kot 95-odstotno odvisnost od nafte. Mayah je dejala, da lahko Irak spodbudi mlade, da se zaposlijo v turizmu. »Ustvarjanje delovnih mest bo pomagalo v boju proti terorizmu, prekinilo povezave med tistimi, ki so obupani, in ki mladim perejo možgane, da bi izvajali napade, ker verjamejo, da nimajo kaj izgubiti. Če jim damo prihodnost – delovna mesta, uspešno gospodarstvo in naložbe v lastništvo ali upravljanje, bodo imeli deleže v turizmu. V Iraku lahko ustvarimo milijone samo z minimalnimi naložbami v infrastrukturo."
S padlim režimom, ki je trajal 35 let, je Irak ostal zaprta družba brez stika s svetom. Po letu 1991 embargo v Iraku ni povzročil niti človeških niti materialnih virov za uporabo ali vzdrževanje. »Soočeni s temi težavami imamo danes dve možnosti: ali se usedemo, počakamo in nič ne naredimo, dokler ne pride mir. Ali pa sektor razvijemo tako, da porabimo čas in trud za razvoj naših človeških virov danes. Bistvo zadeve je, da nimamo ljudi, ki bi bili specializirani za industrijo,« je dejala Mayah in dodala, da je turizem danes stokrat bolj izpopolnjen kot turizem pred 50 leti. Ena očitna potreba – strokovnjaki v vseh sektorjih industrije. "Prijazne države ali naše zaveznice bi se morale zavedati, da je to tisto, kar potrebujemo zdaj bolj kot karkoli v pomoči."
»Turizem je treba obravnavati kot del vojne proti terorizmu. Ustvarjanje delovnih mest bo pomagalo v boju proti terorizmu,« je dejala Mayah in pozvala mednarodno skupnost, naj se vključi in ustanovi sklad ter zgradi poklicne inštitute za usposabljanje Iračanov. »Trenutno imamo samo dve šoli, eno v Bagdadu in drugo v Mosulu. Na žalost je bil tisti v Bagdadu glavna tarča teroristov (ki je ubil veleposlanika ZN Franka De Mela v samomorilski eksploziji tovornjaka na sedežu). Te inštitute moramo sanirati in ustvariti napredne učne načrte, da bi Iračane predstavili na trgu,« je dejal in zatrdil, da bo ključnega pomena ustanovitev inštituta v verskem turizmu, pa tudi naložbe iz sosednjih držav.
Poleg Mayah bi tudi arabski sosedje, pod vplivom politične misli, radi videli, da bi Irak podpirali šiiti. »Radi bi videli, da to uredimo; da imajo vsi Iračani en, enoten politični cilj; in da bomo ta konflikt kmalu končali. Šele takrat bomo videli, da se turistične naložbe prosto pretakajo v Irak,« je zaključil.
