Hongkong bo uničil 27 ton zalog slonovine

HONG KONG – V sagi o slonovi kosti je nekaj dobrih novic.

HONG KONG – V sagi o slonovi kosti je nekaj dobrih novic. Po nedavnem uničenju 6 ton nezakonite slonovine na celinski Kitajski je Hongkong napovedal zavezo, da bo uničil 27 od ocenjenih 33 ton zalog slonovine. To je ena največjih zalog na svetu, uničenje pa daje jasno sporočilo potrošnikom, da je slonovina nedotakljiv izdelek.

V sporočilu za javnost je Hongkonški svetovalni odbor za ogrožene vrste potrdil, da bodo poleg majhne količine slonovine, ki se shrani za "izobraževalne namene", vse nezakonite zaloge slonovine, ki jih hrani Hongkong, uničene v obdobju 1 do 2 let. Prvo uničenje bo potekalo v prvi polovici letošnjega leta.

Glasovanje za uničenje je bilo soglasno in odbor je menil, da so stroški varnosti in upravljavskega bremena, povezani s spremljanjem zalog, preveliki za nadaljevanje in je uničenje edina izvedljiva možnost.

Ker je Hongkong glavna ciljna država in tudi tranzitna država, ima njegova odločitev velike posledice za boj proti kugi nezakonitega trgovanja s slonovino in lova na slone. Prav tako vrže rokavico drugim državam, zlasti Tanzaniji, kjer se je populacija slonov v zadnjih petih letih zdesetkala. Tanzanija ima tudi ogromno zalogo nezakonite slonovine.

V svetovnem merilu so različne države leta 2013 zasegle več kot 44 ton slonovine, kar naj bi bilo največ v zadnjih 25 letih.

Čeprav je to velik korak v pravo smer, je treba še veliko narediti. Katarzyna Nowak, ki je povezana z raziskovalno skupino za evolucijsko antropologijo na univerzi Durham, poudarja, da uničenje 27 ton v Hongkongu »predstavlja le 9 % ocenjene svetovne količine, zasežene med letoma 1996 in 2011«. Zdaj se upa, da bodo druge države sledile Hongkongu, Kitajski, Filipinom, ZDA, Gani in Keniji pri uničevanju svojih zalog.

Kljub temu je Nowak optimističen glede odločitve Hongkonga, češ da gre za "premik v pravi neposredni". "Uničenje zalog obravnava povpraševanje po slonovini na način, kot ga lovljenje preprodajalcev slonovine ne," trdi. "To kaže, da težava ni samo v tihotapcih, ampak v vseh tistih, ki si tihotapano blago želijo, in da vlada ne bo tolerirala ne enega ne drugega. Javno uničevanje zalog lahko spremeni odnos in morda stisko slonov na bolje. Prispeva k zagonu, potrebnemu za rešitev trenutne krivolovske krize."

Nowak tudi trdi, da bo uničenje zalog »tudi odstranilo vsako verjetnost, da bo katera koli od teh 27 ton končala na črnem trgu. Z drugimi besedami, država z uničenjem slonovine priznava, da ni legitimna, in preprečuje uhajanje. Ohranjanje zalog lahko prispeva k nejasnosti glede pravnega statusa slonovine. Prav tako lahko daje vtis, da je tihotapljena slonovina zakonita dobrina, o kateri je treba špekulirati – sredstvo, ki ga je vredno obdržati. Uničenje in ne skladiščenje zaobide polemiko o spodbujanju "častitve slonovine", na primer, ko so šrilanške oblasti lani razmišljale o prenosu krivolovskih oklov, preprodajanih iz Kenije, v budistični tempelj."

Phyllis Lee, direktorica znanosti za Amboseli Trust for Elephants, jedrnato povzema posledice predlagane poteze Hongkonga. Navaja, da bo predlagano sežiganje slonovine "poslalo jasen in pomemben signal o prehodnosti tega blaga, o enostavnosti, s katero prehaja iz 'belega zlata' v prah. Potrošnikom bi moral dati tudi jasen signal o tem, kaj zaužijejo – zgolj dentin, cement in smrt, ne dragulje ali pravo zlato. Bolj ko vidimo takih javnih in odmevnih dejanj, bolj lahko upamo, da bodo svetovni porabniki slonovine zajezili svoje nenasitno povpraševanje in svojim vnukom pustili nekaj teh veličastnih živali, ki se sprehajajo po zemlji.

<

O avtorju

Linda Hohnholz

Odgovorni urednik za eTurboNews s sedežem na sedežu eTN.

Delite z ...