Turizem v Jeruzalemu in turizem v Rio de Janeiru sta si podobna in zelo različna. Peter Tarlow poroča iz Ria po celonočnem letu. Zbudil se je ob 7 v hotelu Rio Marriott in pisal.
Na moje presenečenje je bila plaža Copacabana polna in še vedno je bila dnevna svetloba. V svoji pol-stupor sem pozabil, da sem na južni polobli in 21. december je tukaj najdaljši dan v letu in prvi poletni dan.
Ko sem prišel v Rio de Janeiro skoraj neposredno iz Jeruzalema, sem spoznal, da nisem samo na dveh geografskih koncih sveta, ampak tudi na dveh kulturno polarnih nasprotjih. Če je Jeruzalem mesto svete skromnosti, je Rio de Janeiro ravno nasprotno. Tu morda zaradi vročine skrito postane prozorno. Ob miljah plaž Cariocas (ime, ki ga imajo prebivalci Ria) nosijo čim manj oblačil, tudi če bi asketi lahko zahtevali več osebne diskrecije. Podobno, če je Jeruzalem praznovanje globokega, je Rio praznovanje neresnih in površnih. Domačini navajajo, da ima kultura Ria tri stebre: futebol (nogomet), plažo in karneval. Tu delo ni kariera, ampak vmešavanje v iskanje čutnega in ležernega življenja.
Kljub razlikam se včasih nasprotja srečujejo. Jeruzalem je mesto globokih prepričanj, tako globokih, da se včasih ta prepričanja kažejo v nasilju. Rio je mesto tukaj in zdaj, tako zelo, da odnos joie de vivre postane tudi nasilen. V enem mestu nasilje izhaja iz preveč skrbi, v drugem pa izhaja iz premalo. Ironično je, da so najbolj znane znamenitosti obeh mest povezane z vero. Če v Jeruzalemu prevladujejo njegova kupola na skali, zahodni zid in cerkev Svetega groba, v Riu prevladuje Corcovado, njegov končni simbol katolicizma.
Na podoben način je Izrael na Bližnjem vzhodu, kulturno pa v resnici ne spada na sedanji Bližnji vzhod. Kljub dejstvu, da je judovsko življenje pred arabsko civilizacijo tisočletja, Izrael kulturno leži na obrobju Bližnjega vzhoda. To je hebrejsko govoreči otok v arabskem morju. Na podoben način je Brazilija v Latinski Ameriki, ne pa v Latinski Ameriki. Tu je jezik portugalska in brazilska kultura, kuhinja pa sta sveta razen špansko govorečih sosedov. Tako kot Izrael leži na robu Bližnjega vzhoda, tako tudi Brazilija in v resnici resnica velja tudi za Združene države.
Nobenega dvoma ni, da sta tako Brazilija kot Rio v času političnih sprememb. Socialistične levo usmerjene vlade iz preteklosti so bile pometene. Socializem, preoblečen v liberalizem, je nekoč veljal za upanje revnih, zdaj pa za strup potlačenih. Ljudje tukaj govorijo o socializmu kot o metodi, s katero so bogati beli psevdointelektualci prepričali revne, da ostanejo revni, naivni mladi pa so zapeljani v življenje revščine in razočaranja.
Čeprav je še prezgodaj, da bi si upali napovedati, ali bodo te politične spremembe revščino spremenile v gospodarsko priložnost ali zgolj še eno neuspešno politično težnjo, je upanje veliko. V tem smislu obstaja velika podobnost med tema dvema zelo različnima mestoma. Izraelska himna je Ha'Tikva, kar pomeni upanje, tukaj v Riu de Janeiru pa najpogosteje slišimo besedo Esperança: Upanje!
Morda upanje združuje ti dve kulturno polarni nasprotji in človeški duši omogoča ustvarjanje svetlobe iz teme. Lep pozdrav iz dežele, kjer sonce močno sije z upanjem in preprostimi radostmi.
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- In my semi-stupor I had forgotten that I was in the Southern Hemisphere and December 21st here is the longest day of the year and the first day of summer.
- In a like manner Israel is in the Middle East but culturally it is not really of the current Middle East.
- Arriving in Rio de Janeiro almost directly from Jerusalem I realized that I was not only at two geographic ends of the world, but also at two culturally polar opposites.
