Nov nov začetek za Maldive

LONDON (eTN) – Nekateri ga imenujejo Obama Južne Azije. Zadevni človek je Mohamed Nasheed, novi predsednik Maldivov. Tako on kot ameriški predsednik se soočata z enakim izzivom: močna sta v retoriki, zdaj pa morata izpolniti nerealno visoka pričakovanja. Mohamed Nasheed se je dobro zavedal velike naloge, ki je pred nami, ko je med nedavnim obiskom Londona govoril v Royal Commonwealth Society. Spomnil je na dvajsetletni boj za demokracijo.

»Za nas je bilo nevarno govoriti ali pisati o stvareh – nekatere so nas zaprli in mučili, ker smo govorili o svojih idealih. Številni Maldivci so mislili, da preprosto izgubljamo čas. Bili smo trmasti, nadaljevali smo z delom, delali tisto, kar smo mislili, da je prav, in upali, da bo učinek cunamija, ki bo spremenil stvari. Sčasoma se je izkazalo, da je cunami katalizator sprememb.«

Potem ko so se g. Nasheed in njegova zvesta skupina privržencev zatekli na Šrilanko in v Združeno kraljestvo, da bi se izognili preganjanju vlade avtokratskega nekdanjega predsednika Maumoona Gayooma, so se vrnili na Maldive, ko so se razmere dovolj izboljšale, da so omogočile ustanovitev političnih strank.

»Uspelo nam je spodbuditi prebivalce Maldivov v politični aktivizem in uspelo nam je doseči gladek prehod oblasti. Demokracija na Maldivih je zelo nežna, izpolniti moramo obljube, ki smo jih dali. Ljudem smo govorili, da vam je težko zaradi prejšnje vlade. Zaradi mednarodnih gospodarskih razmer in ker smo podedovali prazne blagajne, se soočamo s težkimi, zahtevnimi časi.«

Predsednik Nasheed je poudaril, da se bo njegova vlada morala sprijazniti s preteklostjo, da bi napredovala. Volilna zmaga njegove stranke oktobra 2008 je pomenila konec najdaljše vladavine voditelja v Aziji in tudi ene najbolj represivnih vlad na svetu. V treh desetletjih na oblasti je g. Gayoom brutalno zatiral vse znake nasprotovanja in nasprotovanja. Mednarodne skupine za človekove pravice so sestavile katalog nasprotnikov, ki so jih vrgli v zapor in v mnogih primerih mučili.

G. Gayoom je to dosledno zanikal s tem, da je od leta 2004 opozoril na korake za uvedbo demokratičnih reform. Njegovi nasprotniki trdijo, da so ga na pot reform gnali naraščajoči nemiri in protesti v državi ter mednarodni pritisk. G. Nasheed je bil sam zaprt in poslan v izgnanstvo na oddaljene maldivske otoke za skupno skoraj šest let.

Odkar je prišel na oblast, je Mohamed Nasheed vztrajal, da namerava začeti znova, ne da bi se maščeval svojemu predhodniku, vendar priznava, da je bilo veliko Maldivcev težko prepričati, da delijo njegov čut za velikodušnost. G. Gayoom ni olajšal stvari s tem, da ni hotel izginiti v udobno izgnanstvo, in ni skrival svojih upanja na politično vrnitev. Predsednik Nasheed je pojasnil dilemo, s katero se sooča pri odločanju, kaj storiti glede gospoda Gayooma in njegovih podpornikov: »Lahko jih marginaliziramo, če gremo naprej, vendar se toliko ljudi sooča z menoj, češ da hočejo pravico. Moramo najti način, kako obdelati preteklost, da bodo ljudje lahko rekli, 'to se je zgodilo meni', ker vem, da če sem pregledal svojo preteklost, sem lahko zelo maščevalen, če se tega dotaknem. Morda bi se s preteklostjo lahko sprijaznili s svetlejšo prihodnostjo.«

V svojem govoru je predsednik Nasheed obravnaval potrebo po izgradnji sodstva in usposabljanju sodnikov, da bi ustvarili učinkovit in neodvisen sistem. Predsednik Nasheed, zaznamovan zaradi zlorab pod vladavino gospoda Gayooma, je poudaril, da se vlada ne bi smela dotikati sodstva ali kakor koli vplivati ​​nanj.

Predsednik Nasheed je naštel tudi druge težave na Maldivih: zasvojenost z drogami med mladimi, prenaseljenost v prestolnici Male in nujno potrebo po nadgradnji osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstvo.

»Upamo, da bomo rešili ta vprašanja, in potrebujemo domišljijo, moč in pogum, da se spopademo s tem. Upamo, da bo na Maldivih prišlo do nemotene utrditve demokracije. Želimo ustvariti načrt, kako spremeniti diktaturo na Maldivih. Postaviti moramo precedens za druge države in z zgledom pokazati, da vam ni treba bombardirati držav, da bi dosegli spremembe. Že prej smo imeli prehode, ko je bil odhajajoči vodja podvržen mafiji ali ubit. To vrača državo mnogo let nazaj. Moramo najti drug način za izgradnjo boljše države.”

Maldivi so muslimanska država z ustavo, ki določa, da morate biti musliman, če želite biti državljan. Predsednik Nasheed je dejal, da je to klavzulo sprejela prejšnja vlada in priznal, da ne bo mogel obljubiti sprememb v kratkem času. Priznal je, da je na Maldivih močan radikalni islamistični element.

»Radikalni islam je bil včasih edina opozicija – ustvarili smo prostor. Ko smo začeli, je bil porast islamističnega radikalizma na Maldivih zaustavljen. Po mojem mnenju je demokracija zelo pomembna za obravnavo islamskega radikalizma. Z islamskimi strankami nismo imeli zavezništva, čeprav smo se z njimi srečali 26-krat. Na volitvah so zelo hudo izgubili. Glavni tok na Maldivih je zelo napreden in liberalen.«

Pozitivno je, da kljub političnim spremembam turizem ostaja največji vir prihodkov za Maldive. Podporniki gospoda Gayooma mu pripisujejo zasluge, da je državo spremenil v turistični raj in prinesel ogromne količine tujih prihodkov. Toda ta dohodek ni bil porazdeljen med več kot 300,000 prebivalci.

Nasheedova vlada se je zavezala, da bo zagotovila pravičnejšo porazdelitev prihodkov, ustvarjenih s turizmom. Predsednik je na vprašanje o ekoturizmu dejal, da čeprav namerava njegova vlada to področje razvijati, turisti, ki jih privabljajo Maldivi, iščejo predvsem dober čas.

»Prepovedali smo ribolov morskih psov, čeprav mislim, da nas to ne bo rešilo. Ne moreš zaslužiti z gledanjem morskih psov. Ekološki turizem ne prinaša enakih donosov kot luksuzni turizem. Družba tukaj in v svetu se mora spremeniti in samo s spremembo te miselnosti lahko narediš bistvene spremembe.”

Maldivi so tudi država, ki se najbolj sooča s podnebnimi spremembami in dvigom morske gladine. Najvišja točka na katerem koli od 1,200 otokov je le 2.4 metra nad morsko gladino. Predsednik Nasheed je dejal, da podnebne spremembe ogrožajo sam obstoj Maldivov in poudaril zavezanost njegove vlade, da bo država v desetih letih postala ogljično nevtralna.

»Želimo, da bi bili Maldivi razstava nove tehnologije. Verjamemo, da je obnovljiva energija izvedljiva. Moramo najti investitorje, ki bodo prišli v našo državo in morajo uporabljati obnovljivo energijo.«

Glede na to, da bodo Maldivi predsedovali Južnoazijskemu združenju za regionalno sodelovanje (SAARC), je predsednik opozoril, da je njegova država, čeprav majhna, strateško pomembna zlasti za Indijo in Šrilanko. Dejal je, da sta bili ti državi velikodušni pri zagotavljanju finančne in druge podpore.

Glede medijev je predsednik Nasheed dejal, da njegova vlada želi popolnoma svobodne medije in se skuša odreči nadzoru nad televizijskimi in radijskimi storitvami ter časopisi. Predsednik je dejal, da išče investitorje za dereguliran medijski sektor, ki bi zagotovil svobodo tiska in konkurenco. »Radijske in TV Maldive ter distribucijska omrežja želimo privatizirati. Sem sem prišel, da vidim, ali so zainteresirani vlagatelji v Združenem kraljestvu.«

Čeprav so namere nove vlade na splošno cenjene, so bili pomisleki glede hitrosti in načina, na katerega se uvajajo številne spremembe. Maldivski strokovnjak, ki je prvotno pozdravil novo vlado, zdaj resno dvomi.

»Sedanja vlada nima konkretnih politik, le svoj manifest. Ne verjamejo v konsolidacijo prebivalstva ali trajnostni razvoj. Ustvarili so tudi številna politična mesta in na različne položaje postavili nekoristne, nekvalificirane ljudi in delajo stvari ad hoc. Niti minimalnega svetovanja, ki je bilo prej, ni. Ne zaupajo državnim službam in v bistvu vse vodi skupina aktivistov. Res je žalostno, to ni nujno sprememba, ki smo si jo želeli.”

Obstajajo tudi kritike vladnega navdušenja nad očitno neomejeno privatizacijo s sporočilom, da so "Maldivi odprti za poslovanje." Številni Maldivci so zaskrbljeni zaradi prodaje omejenih virov države tujcem in nevarnosti predaje nadzora nad skoraj vsemi storitvami, vključno z izobraževanjem, v tujo last. Vse bolj se krepi strah, da bi lahko njena politika kljub zagotovilom vlade privedla do tega, da bodo bogati postali še bogatejši, ostali prebivalci Maldivov pa bodo odvisni od socialne pomoči.

Kot je priznal Mohamed Nasheed, se lahko zdaj izkaže, da je zmaga v bitki za demokracijo lažji del; utrditev te težko prigarane zmage in prepričevanje ljudi na Maldivih, da je bila bolečina zadnjih tridesetih let vredna truda, bi se lahko izkazalo za še težji boj.

Rita Payne je trenutno predsednica Združenja novinarjev Commonwealtha (UK) in nekdanja urednica za Azijo pri British Broadcasting Corporation.