Človeška dejavnost, vključno s podvojitvijo prebivalstva v zadnjih 35 letih, je povzročila upad živalskega sveta na Zemlji, so ugotovili raziskovalci.
Ti raziskovalci so s kalifornijske univerze v Santa Barbari; Universidade Estadual Paulista v Braziliji; Universidad Nacional Autonoma de Mexico; Center za ekologijo in hidrologijo Natural Environment Research Council v Angliji; in University College London sta soavtorja nove študije.
Hitro izčrpavanje Zemljine biotske raznovrstnosti kaže, da je planet v zgodnjih fazah svojega šestega množičnega izumrtja življenja, odkar je pred 3.5 milijarde let postal primeren za bivanje, kaže nova študija, objavljena v Science.
Število preostalih kopenskih vretenčarjev se je v povprečju zmanjšalo za 25 odstotkov, število nevretenčarjev pa za 45 odstotkov. Te izgube bodo še naprej imele nešteto znatnih vplivov na vrste, katerih preživetje je odvisno od občutljivega ravnovesja življenja na Zemlji.
RT poroča:
"O izumrtju ponavadi razmišljamo kot o izgubi vrste z obličja Zemlje, kar je zelo pomembno, vendar obstaja izguba kritičnega delovanja ekosistema, v katerem imajo živali osrednjo vlogo, na katero moramo biti tudi pozorni," je dejal Rodolfo Dirzo, glavni avtor študije in profesor biologije na univerzi Stanford.
"Ironično je, da smo dolgo menili, da je defaunacija skrivnosten pojav, vendar menim, da bomo na koncu prišli do situacije, ki ni skrivnostna zaradi vse bolj očitnih posledic za planet in dobro počutje ljudi."
»Antropocenska defavnacija«, kot so nekateri raziskovalci poimenovali to dobo, najbolj prizadene velike živali, kot so sloni, polarni medvedi in nosorogi, saj so te megafavne predmet nekaterih najvišjih stopenj upadanja na Zemlji. Ta trend se ujema s prejšnjimi množičnimi izumrtji v obdobjih izumrtja velike peterice.
Megafavna ima običajno nižjo stopnjo rasti populacije, ki potrebuje večja habitatna območja za ohranitev svoje populacije, zato so še posebej prizadeti zaradi človeške rasti in želje po njihovi mesni masi. Izgube med temi živalmi pogosto pomenijo hude posledice za druge vrste, ki so v ekosistemu odvisne od njih.
Pretekle študije so pokazale, da izguba večjih živali pomeni skokovit porast glodavcev, saj se trava in grmičevje razmnožujejo in se zbijanje tal zmanjšuje, hkrati pa se zmanjša tveganje plenjenja, ugotavlja Futurity.org. Ko se populacije glodavcev povečujejo, se povečujejo tudi ektoparaziti, ki prenašajo bolezni, ki prihajajo z njimi.
"Kjer je gostota ljudi visoka, dobite visoke stopnje defaunacije, visoko pojavnost glodavcev in s tem visoke ravni patogenov, kar povečuje tveganje za prenos bolezni," je dejal Dirzo.
»Kdo bi si mislil, da bo samo defaunacija imela vse te dramatične posledice? Toda to je lahko začaran krog."
Približno 16 do 33 odstotkov vseh vrst vretenčarjev velja za ogrožene ali ogrožene, ugotavlja pregled.
Izguba nevretenčarjev ima tudi daljnosežne posledice za druge vrste. Kot je RT že poročal, bo na primer nenehno izginjanje vitalnih populacij medonosnih čebel po vsem svetu imelo žalostne posledice za opraševanje rastlin in s tem za svetovno proizvodnjo hrane.
Žuželke oprašujejo približno 75 odstotkov svetovnih živilskih pridelkov, poroča Futurity.
Od več kot 71,000 svetovnih vrst jih je po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave ogroženih 30 odstotkov. Na podlagi te ocene – in brez drastičnih gospodarskih in političnih ukrepov za reševanje trenutnega odmiranja – bi lahko šesto množično izumrtje utrdili do leta 2400 našega štetja, je za revijo Harper's povedal geolog Anthony Barnosky z Univerze v Kaliforniji.
Študija trdi, da so rešitve za odmiranje zapletene, saj je treba zmanjšati stopnje spreminjanja habitatov in prekomernega izkoriščanja zemljišč skozi regionalne in situacijske strategije.
"Preprečevanje nadaljnjega upadanja bo od nas zahtevalo, da bolje razumemo, katere vrste zmagujejo in izgubljajo v boju za preživetje, ter s preučevanjem zmagovalcev uporabiti to, kar se naučimo, za izboljšanje projektov ohranjanja," je dejal Ben Collen, predavatelj na University College of London in soavtor študije. "Prav tako moramo razviti napovedna orodja za modeliranje vpliva sprememb na ekosistem, da bomo lahko dali prednost prizadevanjem za ohranjanje in sodelovali z vladami po vsem svetu, da bi ustvarili podporno politiko za preobrnitev zaskrbljujočih trendov, ki smo jim priča."
Raziskovalci s Kalifornijske univerze v Santa Barbari; Universidade Estadual Paulista v Braziliji; Universidad Nacional Autonoma de Mexico; Center za ekologijo in hidrologijo Natural Environment Research Council v Angliji; in University College London sta soavtorja nove študije.
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- “We tend to think about extinction as loss of a species from the face of Earth, and that's very important, but there's a loss of critical ecosystem functioning in which animals play a central role that we need to pay attention to as well,” said Rodolfo Dirzo, lead author of the study and a biology professor at Stanford University.
- The “Anthropocene defaunation,” as some researchers have dubbed this era, is hitting large animals such as elephants, polar bears, and rhinoceroses the hardest, as these megafauna are the subject of some of the highest rates of decline on Earth.
- “Ironically, we have long considered that defaunation is a cryptic phenomenon, but I think we will end up with a situation that is non-cryptic because of the increasingly obvious consequences to the planet and to human wellbeing.
