Afrika se zdaj sooča z zahtevnimi časi in težkimi dnevi, saj si skoraj vsi narodi na celini prizadevajo za zajezitev in nadzor širjenja pandemije koronavirusa COVID-19. Afriških državah ki so odvisni od prihodkov od turizma kot ključnega vira prihodkov, so tudi v ravnem suknjiču.
Predsednik skupine Afriške razvojne banke (AfDB) dr. Akinwumi Adesina je v svojem medijskem poročilu ta teden dejal, da kot nova pandemija koronavirusa širi, zdi se, da skoraj nobenemu narodu na svetu ni prizaneseno.
»Ko se stopnje okužb povečujejo, se povečuje panika na finančnih trgih, saj se gospodarstva drastično upočasnijo in so dobavne verige močno motene. Izredni časi zahtevajo izredne ukrepe. Kot taka ne more biti več kot običajno," je Adesina dejal v svojem objavljenem medijskem poročilu.
Vsak dan se situacija razvija in zahteva stalne preglede previdnostnih ukrepov in strategij. Sredi vsega tega moramo vsi skrbeti za sposobnost vsakega naroda, da se odzove na to krizo. Zagotoviti moramo, da so države v razvoju pripravljene na polno plovbo po teh neznanih vodah, je dejal.
»Zato podpiram nujni poziv generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Antonia Guterresa po posebnih sredstvih za države v razvoju. Ob tej pandemiji moramo življenja postaviti nad vire in zdravje nad dolgove, saj so gospodarstva v razvoju v tem času najbolj ranljiva,« je dejal dr. Adesina.
»Naša pravna sredstva morajo presegati zgolj več posojanja. Narediti moramo več in državam zagotoviti prepotrebno in nujno finančno pomoč, kar vključuje tudi države v razvoju pod sankcijami,« je dejal predsednik AfDB.
Po mnenju neodvisnega globalnega možganskega trusta ODI v svojem poročilu o vplivu gospodarskih sankcij so sankcije že desetletja zdesetkale naložbe v javne zdravstvene sisteme v številnih državah.
Dr. Adesina je dejal, da se bodo tako kot danes že tako raztegnjeni sistemi, kot je navedeno v Globalnem indeksu zdravstvene varnosti za leto 2019, težko soočiti z jasno in sedanjo nevarnostjo, ki zdaj ogroža naš kolektivni obstoj in le tisti, ki so živi, se lahko povrnejo. dolgovi.
"Sankcije delujejo proti gospodarstvu, ne pa proti virusu. Če se države, ki so pod sankcijami, ne bodo sposobne odzvati in zagotoviti kritične oskrbe svojim državljanom ali jih zaščititi, bo virus kmalu 'sankcioniral' svet," je dodal.
»V mojem jeziku joruba je pregovor: 'Bodi previden, ko mečeš kamenje na odprtem trgu. Lahko prizadene člana vaše družine.' Zato tudi močno podpiram poziv generalnega sekretarja ZN, da se dolgovi držav z nizkimi dohodki ustavijo v teh hitro spreminjajočih se in negotovih časih,« je dejal Adesina.
»A pozivam k še drznejšim dejanjem in razlogov za to je več. Prvič, gospodarstva držav v razvoju kljub večletnemu velikemu napredku ostajajo izjemno krhka in slabo opremljena za spopadanje s to pandemijo. Večja je verjetnost, da bodo pokopani zaradi močnega fiskalnega pritiska, s katerim se zdaj soočajo s koronavirusom," je dodal v svojem sporočilu za javnost.
V drugem primeru je veliko držav v Afriki odvisnih od blaga za prihodke od izvoza. Padec cen nafte je pahnil afriška gospodarstva v stisko. Glede na afriško gospodarsko perspektivo AfDB za leto 2020 preprosto ne morejo izpolniti proračunov, kot so načrtovani v skladu z referenčnimi merili cen nafte pred pandemijo COVID-19.
Vpliv je bil takojšen v sektorju nafte in plina, kot je navedeno v nedavni analizi novic CNN.
V sedanjem okolju lahko pričakujemo akutno pomanjkanje kupcev, ki bodo iz razumljivih razlogov prerazporedili sredstva za reševanje pandemije COVID-19. S hrbtom ob zidu so tudi afriške države, ki so odvisne od prihodkov od turizma kot ključnega vira prihodka.
V tretjem primeru imajo bogate države na voljo vire, o čemer pričajo bilijoni dolarjev fiskalnih spodbud, medtem ko so države v razvoju ovirane z golimi viri.
»Dejstvo je, da če ne bomo skupaj premagali koronavirusa v Afriki, ga ne bomo premagali nikjer drugje na svetu. To je eksistencialni izziv, ki zahteva, da so vse roke na krovu. Danes moramo bolj kot kdaj koli prej biti varuhi naših bratov in sester,« je dejal dr. Adesina.
Po svetu države v naprednejših fazah izbruha napovedujejo razbremenitev likvidnosti, prestrukturiranje dolga, odpravo odplačevanja posojil ter sprostitev standardnih predpisov in pobud.
V Združenih državah so poleg znižanja posojilnih obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve in likvidnostne podpore za ohranitev delovanja trgov zaradi pandemije COVID-2 že objavljeni paketi v vrednosti več kot 19 bilijona ameriških dolarjev. V Evropi so večja gospodarstva napovedala spodbujevalne ukrepe v višini več kot bilijon evrov. Poleg tega se pričakujejo še večji paketi.
Ko so razvite države uvedle programe za nadomestilo delavcem za izgubljene plače za bivanje doma zaradi socialne distanciranja, se je pojavila še ena težava, to je fiskalno distanciranje.
»Pomislimo za trenutek, kaj to pomeni za Afriko. Afriška razvojna banka ocenjuje, da bi lahko COVID-19 Afriko stal izgubo BDP med 22.1 milijarde USD v osnovnem scenariju in 88.3 milijarde USD v najslabšem scenariju,« je dejal dr. Adesina.
To je enako načrtovanemu krčenju rasti BDP med 0.7 in 2.8 odstotne točke v letu 2020. Če se trenutne razmere ohranijo, je verjetno, da bi Afrika letos zapadla v recesijo.
Pandemični šok COVID-19 bo še dodatno stisnil fiskalni prostor na celini, saj naj bi se primanjkljaji povečali za 3.5 do 4.9 odstotne točke, kar bo povečalo finančno vrzel Afrike za dodatnih 110 USD na 154 milijard USD v tem letu 2020.
“Naše ocene kažejo, da bi se lahko skupni javni dolg Afrike po osnovnem scenariju povečal z 1.86 bilijona USD ob koncu leta 2019 na več kot 2 bilijona USD leta 2020 v primerjavi z 1.9 bilijona USD, predvidenih v scenariju brez pandemije.
»V skladu s poročilom AfDB iz marca 2020 bi lahko te številke po najslabšem scenariju leta 2.1 dosegle 2020 bilijona ameriških dolarjev.
»Torej je čas za drzne akcije. Začasno bi morali odložiti dolg do multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih finančnih institucij. To je mogoče doseči s ponovnim profiliranjem posojil, da se ustvari fiskalni prostor za države, da se spopadejo s to krizo,« je dejal dr. Adesina.
»To pomeni, da bi se lahko glavnice posojil mednarodnim finančnim institucijam v letu 2020 odložile. Pozivam k začasni potrpežljivosti, ne k odpuščanju. Kar je dobro za dvostranski in komercialni dolg, mora biti dobro za večstranski dolg.
»Tako se bomo izognili moralnemu tveganju, bonitetne agencije pa bodo manj nagnjene k kaznovanju katere koli institucije glede morebitnega tveganja za njihov status prednostnega upnika. Svet bi se moral zdaj osredotočiti na pomoč vsem, saj je tveganje za enega tveganje za vse,« je dodal.
Za razvite države ni koronavirusa, za države v razvoju in države, ki so obremenjene z dolgom, pa koronavirus. V tem smo vsi skupaj.
Večstranske in dvostranske finančne institucije morajo sodelovati s komercialnimi upniki v Afriki, zlasti za odlog plačil posojil in Afriki zagotoviti fiskalni prostor, ki ga potrebuje.
»Pripravljeni smo podpreti Afriko kratkoročno in dolgoročno. Pripravljeni smo namestiti do 50 milijard dolarjev v petih letih v projekte, da bi pomagali pri stroških prilagajanja, s katerimi se bo Afrika soočala, ko se bo spopadala s negativnimi učinki COVID-5, dolgo po tem, ko se trenutna nevihta umiri,« je dejal.
"Vendar bo potrebna več podpore. Zaenkrat odpravimo vse sankcije. Tudi v vojnem času se prekine ognje pozivajo iz humanitarnih razlogov. V takih situacijah je čas za premor, da materiali za pomoč dosežejo prizadeto prebivalstvo. Novi koronavirus je vojna proti vsem nam. Vsa življenja so pomembna,« je poudaril.
Zaradi tega se moramo v tem trenutku izogibati fiskalnemu distanciranju. Pravočasni šiv bo prihranil 9. Socialna distanca je zdaj nujna. Fiskalna distanca ni, je zaključil predsednik AfDB.
