Medtem ko poteka COP27 Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), obstaja upanje, da bo „afriški COP“ mobiliziral sredstva in ukrepe, potrebne za Afriko, odporno na podnebne spremembe.
Kmetica Ndaula Liwela iz naselja Machita v namibijski provinci Zambezi kaže na raztresene cvetove baobaba, ki ležijo na suhem v bližini njene domačije. "Sadeži bodo letos majhni in maloštevilni," pravi, čeprav je ikonično drevo znano po tem, da lahko shranjeva vodo in uspeva v suhih razmerah. Minilo je nekaj tednov po tem, ko bi običajno posadila svoje pridelke, "vendar smo nehali orati, ko smo videli, da se oblaki sploh še niso začeli kopičiti".
Ker okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) COP27 poteka v Sharm el-Sheikhu v Egiptu od 6. do 18. novembra 2022, obstaja upanje, da bo „afriška konvencija COP“ mobilizirala sredstva in ukrepe, potrebne za podnebno prožna Afrika, vendar to Liweli, ki jo takoj skrbi, kako nahraniti svojo družino ob vse bolj negotovi prihodnosti, pomeni zelo malo.
Njen dom v najsevernejši provinci Namibije leži znotraj čezmejnega ohranitvenega območja Kavango Zambezi (KAZA), čezmejnega parka petih držav, ustanovljenega za zaščito biotske raznovrstnosti in hkrati podporo ljudem, ki živijo v pokrajini. Ni daleč od reke Zambezi, vendar je malo vode. Vsako leto se Liwela preživlja z nabiranjem baobaba in drugih divjih sadežev, toda letos se zdi, da jo bo celo ta divja shramba verjetno pustila na cedilu.
Številne dele Afrike vedno bolj prizadenejo sušna sezona, ki postaja vse bolj vroča, deževna obdobja pa prihajajo pozneje. Ekstremni dogodki, kot je suša, so vse pogostejši in resnejši.
»Liwelina zgodba ni edinstvena. V zadnjem letu smo intervjuvali kmete, ribiče, kosilce trave in mnoge druge, ki se zanašajo na naravne vire v tej regiji. Opazili so vplive spreminjajočih se vremenskih vzorcev na njihovo sposobnost preživetja. Zaradi tega so ranljivi ne le za vplive podnebnih sprememb, ampak tudi za druge šoke, kot je pandemija COVID-19,« pravi Sigrid Nyambe iz WWF Namibije. Sodeluje s skupnostmi v tej regiji pri zbiranju podatkov o vplivih podnebnih sprememb na skupnosti v okviru programa WWF Climate Crowd. Te informacije so osnova za pilotne projekte za pomoč podeželskim skupnostim, da se prilagodijo spremembam, ki jih doživljajo, in hkrati zmanjšajo pritisk na biotsko raznovrstnost.
Zadnje poročilo delovne skupine IPCC II o vplivih, prilagajanju in ranljivosti kaže, da so številna podnebna tveganja večja od pričakovanj, zlasti za ranljive afriške države. Številne države so vključile rešitve, ki temeljijo na naravi, kot del svojih nacionalnih načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar potrebujejo finančno in tehnično podporo za ukrepanje na lokalni ravni.
Namestnik izvršnega sekretarja ZN za podnebne spremembe Ovais Sarmad je ob nagovoru na forumu o financiranju za rešitve, ki temeljijo na naravi, ki ga je organiziral Stalni odbor za finance UNFCCC, dejal: »Soočamo se z dvojno krizo podnebnih sprememb in narave. To dvoje je neločljivo povezano. Medsebojno, prepleteno uničevanje je iz dneva v dan hujše. Če sta narava in podnebne spremembe povezani, je logično, da so rešitve, ki temeljijo na naravi, v središču obravnavanja obeh.«
Vendar pa je po besedah Inger Andersen, izvršne direktorice okoljskega programa Združenih narodov, v nedavnem članku za okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah »samo približno 133 milijard dolarjev usmerjenih v rešitve, ki temeljijo na naravi, naložbe pa se morajo do leta 2030 potrojiti. doseči cilje glede podnebja, narave in nevtralnosti zemlje.«
»V zadnjih nekaj letih smo bili priča križanju dveh kriz, podnebnih sprememb in svetovne pandemije. Oboje najbolj vpliva na najbolj ranljive skupnosti in vpliva na to, kako ljudje ravnajo z njihovimi naravnimi viri,« pravi direktor WWF za podnebje, skupnosti in divje živali Nikhil Advani. Na primer, v Namibiji so podnebne spremembe in pandemija povečale netrajnostno uporabo naravnih virov, pravi Advani, ki vodi tudi afriško turistično platformo, ki temelji na naravi. Ta projekt se je začel leta 2021, da bi povezal financerje s skupnostmi, ki se ukvarjajo z naravnim turizmom v 11 državah v vzhodni in južni Afriki, da bi pomagal prepoznati najbolj prizadete skupnosti in podjetja ter njihove najbolj pereče potrebe.
Več kot polovica Namibijcev, intervjuvanih v letih 2021–2022 za projekt Climate Crowd, je poročala o neposrednih vplivih na lokalne divje živali, vključno z visoko stopnjo umrljivosti in selitvijo prostoživečih živali na druga območja, kjer je vode in hrane več. Oseminpetdeset odstotkov vprašanih je poročalo, da so pridelki v zadnjih letih propadli ali da so pridelali zelo malo, 62 % pa jih je opazilo poslabšanje zdravja živine. Približno tri četrtine vprašanih je dejalo, da se zmanjšuje tudi sezonsko nabrano divje sadje. In ker je naravne vire čedalje težje najti, prihaja vedno več ljudi in njihove živine v konflikt z divjimi živalmi.
"Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da se moramo bolj osredotočiti na prizadevanja za prilagajanje, ki ščitijo ljudi, ki so najbolj ranljivi," je dejal. Znotraj KAZA obstajajo primeri in priložnosti za krepitev odpornosti prek pobud, ki so hkrati strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Ti praktični, z naravo združljivi pilotni projekti, ki se izvajajo v okviru Climate Crowd, pogosto temeljijo na rešitvah, ki jih oblikujejo tradicionalna, domorodna in lokalna znanja in prakse skupnosti.
Čebelarstvo je okolju prijazna in potencialno donosna dopolnilna panoga, ki skupnostim pomaga pri spopadanju z nepredvidljivimi pridelki. Mladi v teh skupnostih so pogosto brezposelni in nimajo dostopa do dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, saj poljedelstvo, ki ga napaja voda, propada. V Namibiji en tak projekt vključuje usposabljanje mladih iz vasi Muyako, Omega 3 in Luitcikxom v narodnem parku Bwabwata o čebelarjenju. David Mushavanga, lokalni čebelar z več kot 16-letnimi izkušnjami, bo projekt izvajal v sodelovanju z WWF Climate Crowd in Ministrstvom za okolje, gozdarstvo in turizem.
Drugi projekti, ki se izvajajo v Namibiji, bodo osredotočeni na povečanje varnosti vode z zbiranjem deževnice in vrtinami na sončno energijo, podnebno pametno kmetijstvo, namestitev čistih kuhalnikov in druge alternativne načine preživetja, kot je izdelava obrti.
»Climate Crowd je pobuda od spodaj navzgor, ki jo vodi skupnost. Pomembno je podpirati projekte, za katere ima skupnost občutek lastništva. Ti projekti jim lahko pomagajo zgraditi odpornost na številne šoke in stresorje. Izredne okoljske razmere, kot so podnebne spremembe, bi lahko povzročile družbeno in gospodarsko škodo, veliko večjo od tiste, ki jo povzroči COVID-19,« pravi Advani.
Preko Climate Crowd in afriške turistične platforme, ki temelji na naravi, WWF sodeluje z organizacijami za upravljanje naravnih virov v več drugih državah vzhodne in južne Afrike, da zagotovi financiranje in tehnično podporo za rešitve, ki ščitijo naravne ekosisteme in koristijo ljudem, hkrati pa gradijo odpornost na prihodnost. šoki in stresorji.
V Malaviju na primer nedavno financiran projekt, ki ga vodi partner Afriške platforme za turizem, temelječ na naravi, KAWICCODA, podpira povečanje ohranjanju prijaznih alternativnih dejavnosti preživetja v petkilometrskem pasu okoli narodnega parka Kasungu.
»Tako podnebna kriza kot pandemije ogrožata blaginjo ljudi in narave, zato moramo nujno pilotirati projekte, ki naredijo ljudi in naravo bolj odporne. Iz teh pobud, ki jih vodijo množice, se lahko naučimo. In potem jih lahko povečamo,« pravi Advani.
Avtor: Dianne Tipping-Woods
