Ta razprava je bila del drugega srečanja Medvladnega odbora visokih uradnikov in strokovnjakov Severne in Zahodne Afrike (ICSOE). Udeleženci so analizirali učinke podnebnih sprememb na obe regiji, raziskali realistične načine za države, da se prilagodijo in zaščitijo svoje zaloge energije in hrane, medtem ko se še naprej širijo, in ponudili nekaj ključnih predlogov.
Dvaindvajset severno- in zahodnoafriških držav je poslalo svoje predstavnike, znanstvenike in razvojne strokovnjake na vrh, kjer so obravnavali tri pereča vprašanja:
Učinki podnebnih sprememb in kako vplivajo na načrte za gospodarski in družbeni napredek.
Izzivi energetske varnosti in podnebnih sprememb ter zlasti kritična vloga obnovljivih virov energije pri zadovoljevanju potreb ljudi.
Kako lahko trgovina znotraj Afrike pomaga pospešiti energetski in kmetijski prehod, zlasti s krepitvijo prehranske varnosti in spodbujanjem razvoja podregionalnih vrednostnih verig v kmetijskem sektorju.
Pričakuje se, da bi lahko pomanjkanje vode prizadelo do 71 % BDP in 61 % prebivalstva v severni Afriki, medtem ko sta ti številki 22 % oziroma 36 % za preostali del sveta. Vendar pa so še vedno na voljo možnosti, pravi Zuzana Brixiova Schwidrowski, direktorica urada ECA za Severno Afriko. »Z zanašanjem na obnovljive vire se ne moremo le spoprijeti s temi izzivi, temveč tudi pospešiti trajnostni gospodarski in družbeni razvoj v regiji, skupaj z zmanjšanjem revščine, ustvarjanjem delovnih mest in socialno pravičnostjo,« je dejala.
Dvajset odstotkov afriškega prebivalstva v primerjavi s svetovnim povprečjem 9.8 odstotka trpi zaradi nezanesljive preskrbe s hrano, zaradi česar je to strukturni problem. Po mnenju Ngone Diopa, vodje zahodnoafriškega urada Evropskega računskega sodišča, so »v tem kontekstu očitne tri imperative: povečanje kmetijske in žitne produktivnosti; mobilizacijo več domačih virov; in pospeševanje izvajanja AfCFTA, ki služi kot naš temeljni kamen za zmanjšanje revščine in pospeševanje strukturne preobrazbe.«
Podnebne spremembe so Afriko močno prizadele kljub relativno majhnemu prispevku k temu vprašanju. Podnebne spremembe že vplivajo na 2–9 % nacionalnih proračunov po vsej celini, 17 od 20 najbolj ogroženih držav pa je v Afriki[1]. Napovedane so naraščajoče temperature od 1.5 °C do 3 °C, kar predstavlja resno grožnjo zdravju, produktivnosti in varnosti preskrbe s hrano prebivalcev Severne Afrike in Zahodne Afrike, kot je navedeno v najnovejšem poročilu Medvladnega odbora za Podnebne spremembe (IPCC).
Posledično so afriške države prisiljene nameniti večji delež svojih javnih financ prizadevanjem za ublažitev in zaščito prebivalstva, kar zmanjša njihovo sposobnost financiranja razvoja, zaščite razvojnih pridobitev in izvajanja ciljev trajnostnega razvoja (SDG).
Te omejitve poudarjajo kritično potrebo Afrike po razvoju novih modelov rasti, ki lahko ohranijo in izboljšajo dobro počutje njihovega prebivalstva, hkrati pa se prilagodijo podnebnim spremembam in upočasnijo njihovo napredovanje.
Upravljanje zemlje in vode v okviru trajnostnega kmetijstva, obnovljiva energija za izpolnjevanje nacionalnih energetskih potreb v več sektorjih (promet, industrija, ogrevanje, hlajenje itd.) in tako naprej bi morali imeti vidno mesto v teh modelih.
