Na pobudo bolgarske državne komisije za igre na srečo (SCG) so se 30. januarja na Univerzi za nacionalno in svetovno gospodarstvo (UNWE) zbrali predstavniki igralniške panoge, akademskih krogov in glavnega direktorata za boj proti organiziranemu kriminalu (CDCOC). v iskanju "visoko učinkovitih odločitev" o igralništvu, je zapisal Dnevnik. Namen konference je bil opredeliti spremembe zakona o igrah na srečo.
»Igre na srečo je vir, ki ga Bolgarija ni izkoristila. Kot del turistične industrije je treba pripraviti nacionalni program razvoja iger na srečo,« je med konferenco povedal namestnik ministra za finance Atanas Kunchev. Kunčev je še dejal, da igranje iger na srečo potrebuje nacionalni informacijski sistem in dobro usposobljeno osebje ter predlagal uvedbo magistrskih programov upravljanja iger na srečo.
Kunčev iz Gibanja za pravice in svoboščine (MRF) je svojo idejo predstavil v času, ko je turistična panoga razpravljala o najnovejši celostni strategiji razvoja turistične industrije, piše Dnevnik. Vendar strategija ni vključevala igralniškega turizma. Kasneje je Kunchev pojasnil, da je to pravična in ideja, o kateri je treba razpravljati. Če bi našel podporo, bi se začelo delo na njegovi realizaciji.
Čeprav igralniški turizem uradno ni imel mesta v turistični strategiji, je v zadnjih letih praktično obstajal in se precej uspešno razvijal, je komentiral Dnevnik.
Večina velikih hotelov v Sofiji, kot so Hemus, Rila in Rodina, ima igralnice in se zanaša na dohodek iz njih. Drugi del igralniškega turizma je koncentriran v morskih krajih v okolici Varne. Tamkajšnje igralnice najbolj obiskujejo izraelski turisti, ki pridejo za nekaj dni v Bolgarijo igrat na srečo.
Leta 2007 so igre na srečo vstopile v Svilengrad, kjer je turški igralniški šef in poslovnež Sudi Özkan vlagal v dve igralnici, poroča Dnevnik. Svilengrad je bil privlačen za vlaganja v igre na srečo, saj bi lahko pritegnil igralce iz Turčije, kjer so igralnice prepovedane, so komentirali predstavniki igralniške panoge.
Predstavniki Državne agencije za turizem (SAT) so povedali, da z njimi nihče ni razpravljal o ideji, da bi se Bolgarija uveljavila kot destinacija za igre na srečo. Komentirali so, da čeprav bi igre na srečo lahko privabile bogate turiste, jih je treba strogo nadzorovati. Predsednica SAT Aneliya Kroushkova je dejala, da trenutno ni mogoče vključiti igralniškega turizma v turistično strategijo, o kateri se trenutno razpravlja.
Predsednik SCG Dimitar Terziev je dejal, da se zavzema za vključitev iger na srečo v turistično strategijo in da je to idejo treba upoštevati, poroča Dnevnik.
Kar zadeva spremembe zakona o igrah na srečo, je Terziev dejal, da bodo spremembe predvsem v treh vidikih; igre z besedilnimi sporočili, spletne stave in nezakonite igre na srečo.
Povedal je, da se svetovna praksa spletnih stav giblje od popolne prepovedane do popolne legalizacije, a da bi po njegovem mnenju morala Bolgarija najti srednjo pot. Ena od osnovnih slabosti veljavne zakonodaje je bila, da ni bilo predpisa o prirejanju iger na srečo prek interneta.
SCG naj bi vztrajal pri uvedbi dovoljenja za igre s SMS-sporočili, poroča Dnevnik.
V letu 2006 so davki, ki so jih plačali organizatorji iger na srečo, znašali 72 milijonov leva. Končnih podatkov za leto 2007 ni bilo na voljo. Prihodki iz naslova taks in glob so v letu 4.1 znašali 2006 milijona evrov, v letu 4.2 pa 2007 milijona evrov, poroča Dnevnik.
sofiaecho.com
