Združenje karibskih držav spodbuja regionalno zračno povezljivost

PORT OF SPAIN, Trinidad in Tobago – Združenje karibskih držav (ACS) je prek svojega direktorata za promet 24. oktobra 16 sklicalo 2015. srečanje posebnega odbora za promet.

PORT OF SPAIN, Trinidad in Tobago – Združenje karibskih držav (ACS) je prek svojega direktorata za promet sklicalo 24. srečanje posebnega odbora za promet 16. oktobra 2015 v sekretariatu ACS v Port of Spain.

Spoštovani Fitzgerald Hinds, poslanec, minister za delo in promet Trinidada in Tobaga, je podal uvodne pripombe v imenu svoje vlade in se zavezal, da si bo po najboljših močeh prizadeval za nadaljnje dosežke posebnega odbora za promet.

Inženir Pedro Suarez Reyes, ki zastopa Kubo kot predsednik posebnega odbora za promet, je izjavil, da kljub izzivom, s katerimi se srečujejo pri prizadevanjih za združitev širšega Karibskega otočja po zraku in morju, še vedno obstaja motivacija za izboljšanje prometa v regiji. To dokazujejo pobude ACS, kot so: sporazum o zračnem in prometnem prometu, pristaniška in pomorska strategija ter zemljevidi pomorskih poti širšega Karibskega morja.

His Excellency Alfonso Múnera, Secretary General of the ACS in his remarks stated that the ACS is currently engaged in dialogue with Avianca, Taca Airlines and Caribbean Airlines Limited with the aim of exploring possibilities to increase air connectivity throughout the Greater Caribbean Region. He mentioned that the ACS Air Services Agreement facilitated meetings on air connectivity between airlines from different countries in the region. Once connectivity is achieved, the Greater Caribbean Region will realize its full potential as a multi-destination tourism zone.

Veleposlanik Múnera je nadalje poudaril, da se tematika pomorskega prometa ne sme zanemariti in da je treba dati poudarek premagovanju ovir in spodbujanju dialoga za spodbujanje razvoja na tem področju.

G. George Nicholson, direktor oddelka za promet in zmanjševanje tveganja nesreč pri ACS, je s podajo poročila direktorata predstavil najnovejše informacije o dejavnostih, ki so bile zaključene v preteklem letu, projektih v teku, novih pobudah in skupnih prizadevanjih, v katerih je direktorat trenutno vključen. Direktor Nicolson je predstavil tudi delovni program direktorata 2016-2017.

Kot je podrobno opisano v tem poročilu, je bil dosežen pomemben napredek pri naslednjih pobudah: pristaniška in pomorska strategija ter ocena hidrografskega tveganja za širše Karibe. Prvi poskuša izpolniti zunanjetrgovinske potrebe širšega Karibskega otočja glede razvoja pomorskih pristanišč ob upoštevanju širitve Panamskega prekopa, medtem ko drugi namerava razviti metodo ocene tveganja, ki identificira kritična območja, ki potrebujejo hidrografske raziskave.

Direktor je nadalje obvestil, da je 4. faza zemljevidov pomorskih poti širšega Karibskega morja trenutno v teku in bo napredovala, da bo v naslednjem dveletju postala samovzdržna. Spletni zemljevid opredeljuje ladijske zmogljivosti v regiji, med drugim vključno s pristanišči, zastopniki v vsaki državi, zmogljivostjo flote in razpoložljivostjo specializiranih storitev, kot so hladilni kontejnerji. Ta zemljevid omogoča izvoznikom, uvoznikom, prodajalcem ali kupcem na mednarodni in regionalni ravni, da vedo, kdaj, kako, prek katerih operaterjev in pod kakšnimi pogoji lahko prevažajo svoje blago.

Eden od vrhuncev srečanja je bil podpis memoranduma o soglasju (MOU) med Karibskim združenjem za upravljanje pristanišč (PMAC) in ACS. Ta memorandum o soglasju je namenjen spodbujanju sodelovanja med tema dvema institucijama za spodbujanje razvoja zmogljivosti med pristanišči v širši karibski regiji.

Srečanje je pozdravilo udeležence iz držav članic ACS, pridruženih članic in držav opazovalk. Predstavniki mednarodnih organizacij in institucij, kot so Suriname Ports Management Company, Port Managers Association of the Caribbean (PMAC), University of the West Indies (UWI), Economic Commission of Latin America and the Caribbean (ECLAC), Civil Inštitut za letalstvo Kube, Karibska skupnost (CARICOM), Karibska razvojna banka, Oddelek za pomorsko varnost (MARAD) Gvajane in Mehiška agencija za mednarodno razvojno sodelovanje (AMEXCID).

Združenje karibskih držav je organizacija za posvetovanje, sodelovanje in usklajeno ukrepanje v trgovini, prometu, trajnostnem turizmu in naravnih nesrečah na Karibih. Njegove države članice so Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Dominika, Dominikanska republika, El Salvador, Grenada, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras, Mehika, Jamajka, Nikaragva, Panama, St. Kitts & Nevis, St. Lucia, St. Vincent & Grenadines, Surinam, Trinidad & Tobago in Venezuela. Njeni pridruženi člani so Aruba, Curacao, Francija v imenu (Francoska Gvajana, Saint Barthelemy in Saint Martin), Guadeloupe, Martinique, Sint Maarten in Nizozemska v imenu (Bonaire, Saba in Sint Eustatius).

KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:

  • Representatives from international organizations and institutions such as the Suriname Ports Management Company, the Port Managers Association of the Caribbean (PMAC), the University of the West Indies (UWI), the Economic Commission of Latin America and the Caribbean (ECLAC), the Civil Aviation Institute of Cuba, the Caribbean Community (CARICOM), the Caribbean Development Bank, the Maritime Safety, Maritime Administration Department (MARAD) of Guyana, and the Mexican Agency for International Development Cooperation (AMEXCID).
  • Engineer Pedro Suarez Reyes representing Cuba in its capacity as Chair of the Special Committee for Transport stated that despite the challenges encountered in the efforts to unite the Greater Caribbean by air and sea, there continues to be motivation to improve transport in the region.
  • The former seeks to meet the foreign trade needs of the Greater Caribbean regarding maritime-port development, taking into account the expansion of the Panama Canal while the latter intends to develop a risk assessment method which identifies the critical areas in need of hydrographic surveys.

<

O avtorju

Linda Hohnholz

Odgovorni urednik za eTurboNews s sedežem na sedežu eTN.

Delite z ...