Ko so leta 2007 v Rigi odprli nakupovalno središče Sky & More, so trgovci na drobno upali, da bodo njegovi dragi butiki in vrhunski supermarketi privabili premožne Latvijce na poti domov v soseske z borovimi gozdovi na severni strani prestolnice.
Danes se je peš promet v nakupovalnem središču zmanjšal, v zgornjem nadstropju, obdanem s trgovinami, pa je tiho kot knjižnica – znak dih jemajočega zloma maloprodajne porabe, ki preplavlja trgovine v vzhodni Evropi.
Zaradi hude recesije v regiji se je prodaja na drobno v Latviji junija zmanjšala za 29 odstotkov, v Litvi za 20 odstotkov, v Romuniji za 17.8 odstotka in v Bolgariji za 10.5 odstotka.
Za celotno 27-člansko EU se je maloprodaja povečala za 0.1 odstotka, kar poudarja nesorazmeren vpliv, ki ga ima recesija na novejše, vzhodne članice Evropske unije.
Nekateri analitiki menijo, da je maloprodajna statistika videti veliko slabša kot na Zahodu, deloma zato, ker nekateri trgovci na drobno pod pritiskom umikajo prodajo iz knjig, da bi se izognili davkom, kar pomeni, da ta prodaja ni prikazana v seštevku.
Kljub temu ni dvoma, da se je povpraševanje zmanjšalo.
V zgornjem nadstropju Sky & More se zdi, da se tema razlije iz praznih trgovin. Mara Drozda, ki vodi butik vrhunskih italijanskih oblačil, se prestrašeno ozira naokrog v srhljivo samoto.
"Bojim se, da nam ne bo uspelo," je rekla. "Vidim podatke o prodaji in niso dobri."
Ob Calea Victoriei, Bukareštanski aveniji zmag, niti svetlo poletno sonce ne uspe prodreti v mrak. Trgovine so zaprte, številna okna pa so oblepljena s političnimi plakati in napisi, ki ponujajo do 90-odstotne popuste pri požarni prodaji.
Florina Manta, katere trgovina prodaja britanski in francoski porcelan ter beneško stekleno posodo, je dejala, da je poslovanje vedno slabše.
"Kriza je prizadela vse in kdor vam pove, da ne, laže," je dejal Manta.
Vzhodna Evropa se po letih burne rasti, ki so jo podžigala poceni bančna posojila in evforija zaradi članstva v EU leta 2004, dobiva hladen tuš. Romunija, Bolgarija ter Madžarska in Baltiki so v težavah, Poljska in Češka pa sorazmerno bolje.
Latvija, država z 2.3 milijona prebivalcev, je še vedno velika. Njegovo gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 18 odstotkov, vlada pa je bila decembra lani prisiljena izposoditi 7.5 milijarde evrov (10.5 milijarde dolarjev) od Mednarodnega denarnega sklada in drugih posojilodajalcev, da bi preprečila propad. Brezposelnost se povečuje iz tedna v tednu in je po podatkih Eurostata s 17.2 odstotka druga najvišja v EU za Španijo.
Povpraševanje upada, saj vlada zmanjšuje izdatke in nalaga boleče znižanje plač javnim uslužbencem.
"Baltik doživlja zelo globoko obdobje fiskalnih omejitev," je dejal David Oaxley, analitik pri Capital Economics v Londonu. "Obstajajo anekdotični dokazi o znižanju plač za do 50 odstotkov, zato propad maloprodajnega sektorja ni presenetljiv."
BMS Megapolis, veriga trgovin z elektroniko v Baltiku, se je pred kratkim umaknila, potem ko se je zadolžila. Vsa prodajna mesta, vključno z 18 trgovinami v Litvi, so zaprla svoja vrata.
»Naš model hitre širitve, ki je temeljil na optimistični napovedi razvoja trga, je postal neznosno breme,« je povedal izvršni direktor Arturas Afanasenka.
V Estoniji je računalniško omrežje Enter vložilo zahtevo za stečaj in zaprlo osem trgovin. Finski trgovec na drobno Stockmann je sporočil, da zapira Hobby Hall, prodajalca po pošti, v treh baltskih državah, in prelaga odprtje svoje blagovne znamke v veleblagovnici v Vilni, glavnem mestu Litve.
Po besedah direktorice Hobby Hall Raije-Leene Soderholm so Baltiki »majhen trg ... z gospodarstvi, ki so doživela leta pregrevanja. V takšni situaciji prihodnost Baltika v tem trenutku ni videti preveč dobra."
Kesko, glavni regionalni trgovec na drobno s sedežem na Finskem, je poročal, da je prodaja v trgovinah z gradbenim materialom K-Rauta v Latviji in Litvi padla za 36 odstotkov oziroma 39 odstotkov v prvi polovici leta.
»Preživeli smo močan razcvet, zdaj pa gremo skozi oster propad,« pravi Peteris Stupans, predsednik verige K-Rauta v Latviji. "V bistvu se obseg prodaje danes popravlja na raven 2004-2005."
Da bi preživeli krizo, trgovci na drobno zmanjšujejo zaloge, zadržujejo prodajo, znižujejo plače in odpuščajo osebje. K-Rauta v Latviji je odpustila 25 odstotkov svojih zaposlenih.
Mnogi trgovci na drobno pa očitno upajo, da bodo preživeli, če ne bodo poročali o transakcijah – praksa, ki se imenuje siva ali senčna ekonomija. Neevidentirana prodaja pomeni, da trgovcu ni treba plačati visokega davka na dodano vrednost, zaračunanega na prodajnem mestu – enega od glavnih virov državnih prihodkov v Evropi. Običajno DDV obsega približno eno petino prodajne cene.
"Današnje stanje je, da je bolj donosno delati v senčnem sektorju," pravi Henriks Danuševićs, vodja latvijskega združenja trgovcev. "Ko davki naraščajo in dohodek pada, pritisk za prehod v sivo gospodarstvo narašča."
Romunski premier Emil Boc je pred kratkim pozval državno davčno službo, naj ukrepa proti davčnim utajam, ki jih je označil za nov moden šport v državi. Romunski uradniki so sporočili, da je bilo v prvi polovici leta ujetih 4,600 davčnih izogibalcev, pri čemer so izgubljeni prihodki za državno blagajno znašali 850 milijonov lejev (200 milijonov evrov).
"Te številke prihajajo do točke, ko se morate res vprašati, kaj točno se beleži," je dejal Oaxley o skoraj 30-odstotnem padcu latvijske maloprodajne prodaje v juniju. "Obstaja tla, kjer prodaja na drobno ne more več upadati glede na to, kaj morajo ljudje kupiti."
KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:
- Danes se je peš promet v nakupovalnem središču zmanjšal, v zgornjem nadstropju, obdanem s trgovinami, pa je tiho kot knjižnica – znak dih jemajočega zloma maloprodajne porabe, ki preplavlja trgovine v vzhodni Evropi.
- Kesko, glavni regionalni trgovec na drobno s sedežem na Finskem, je poročal, da je prodaja v trgovinah z gradbenim materialom K-Rauta v Latviji in Litvi padla za 36 odstotkov oziroma 39 odstotkov v prvi polovici leta.
- Zaradi hude recesije v regiji se je prodaja na drobno v Latviji junija zmanjšala za 29 odstotkov v primerjavi z letom prej, v Litvi za 20 odstotkov, 17.
