Finski parlament je včeraj sprejel novo zakonodajo, ki poziva k okrepitvi varnosti vzdolž 1,340 kilometrov (833 milj) meje Finske z Rusijo.
Nov predlog zakona je bil sprejet med naraščajočimi varnostnimi pomisleki zaradi agresije, ki jo je Rusija sprožila proti Ukrajini, in strahu pred povračilnimi ukrepi Moskve, potem ko je Finska zaprosila za članstvo v Organizaciji Severnoatlantske zveze (NATO).
Finska in Švedska sta zaprosili za pridružitev Nato maja, navajajoč nujne varnostne pomisleke, ki jih je sprožil brutalen in neizzvan napad Rusije na Ukrajina. Obe nordijski državi sta dolgo izvajali politiko mednarodne nevtralnosti, ki pa je hitro popustila, potem ko je Rusija februarja pod lažno pretvezo napadla Ukrajino.
Nova zakonodaja omogoča Finski, da zgradi ovire vzdolž svoje meje z Rusijo in prekine ali omeji promet migrantov v "izjemnih okoliščinah".
Podporniki novega zakona so se sklicevali na krizo nezakonitih migrantov konec lanskega leta, zaradi katere je Poljska vzdolž svoje meje z Belorusijo postavila zid, ki je spodbujal nezakonite tujce iz Afrike in Bližnjega vzhoda ter jim pomagal pri njihovih poskusih nezakonitega prehoda v EU.
"S tem zakonom poskušamo poslati sporočilo, da uporaba ljudi kot orodja - kot smo videli poskus na meji med Belorusijo, Poljsko in Litvo - na Finskem ne bi uspela," je izjavil poslanec finskega parlamenta Ben Zyskowicz. .
Če bo Rusija poskušala nadlegovati Finsko s spodbujanjem podobne nezakonite invazije tujcev vzdolž njene meje s Finsko, bo novi zakon finski vladi omogočil, da vse nezakonite migrante brez kakršnih koli pravnih odlašanj nažene na centralizirano točko obdelave, kot je letališče.
Nova finska zakonodaja je bila sprejeta s supervečino, kar pomeni, da bo parlament lahko pospešil nove mejne politike.
Kritiki novega zakona so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko kršil mednarodne sporazume, vključno z direktivami Evropske unije o prosilcih za azil, vendar je bil njihov poziv, naj se predlog zakona vrne parlamentarnemu odboru v ponovno obravnavo, zavrnjen z razliko 103 proti 16.
Ruski diktator Vladimir Putin, ki je bil vidno jezen zaradi širitve Nata v Skandinaviji, čeprav je bila posledica le ruske agresije, je prejšnji mesec zagrozil, da bo Rusija, če bodo Natove sile in infrastruktura nameščene na Finskem ali Švedskem, »prisiljena odgovoriti z besedami -tat, in ustvari enake grožnje za ozemlja, s katerih je ogrožen.«
"Seveda bo prišlo do napetosti, če bomo ogroženi," je dodal Putin.