Schengensko območje s Hrvaško: dobre novice za turizem, slabe novice za varnost?

Območje prostega potovanja v Evropi naj bi se širilo - kakšne so posledice?
1000x563 cmsv2 7fabc67e 7d60 5036 9e45 c33329312c30 3949334 33 1
Avatar glavnega urednika eTN

Hrvaški turizem je vesel, da je Hrvaška postala "schengenska" država z vizumom v EU. Hrvaška je izpolnila tehnična merila za pridružitev. Kaj pa širitev schengenskega območja pomeni za Evropo in ali lahko EU premaga krizo mejne politike, ki jo je sprožil priliv migrantov, ki se je začel leta 2014?

Vmes je dejal francoski predsednik. "Moramo temeljito premisliti svojo razvojno politiko in svojo migracijsko politiko, tudi če gre za schengenski prostor z manj državami." Francoski predsednik meni, da Schengen še vedno ne deluje.

Hrvaška bi bila prva schengenska ozemeljska širitev v več kot desetletju, ko je bil leta 2008 zaključen pristop Švice.

Schengensko območje trenutno sestavlja 22 od 28 držav članic EU in štiri nečlanice EU: Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn. (Hrvaška, ki se je EU pridružila leta 2013, je poleg Velike Britanije, Irske, Bolgarije, Romunije in Cipra ena od šestih članic, ki niso v schengenu.)

Po podatkih Evropskega parlamenta zunanje meje območja obsegajo 50,000 kilometrov.

Ker pa priseljevanje še vedno prevladuje v politiki in vzpon populizma ter odvračanje pozornosti zaradi brexita, je treba številne začasne ukrepe še umakniti.

Madžarski Viktor Orban je z novo mejo s Srbijo na vrhu britvice in agresivno retoriko o obrambi Evrope pred migranti ustvaril velik politični kapital.

Šest schengenskih držav še vedno izvaja nadzor na notranjih mejah: Francija, Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška.

Nadzor meje je glavno vprašanje hrvaškega članstva v Schengnu, ne samo zato, ker migranti še naprej uporabljajo Balkan kot pot proti zahodni Evropi, ampak tudi zato, ker ima nekdanji jugoslovanski narod 1,300 kilometrov meje z državami, ki niso članice EU.

Zagreb je moral Bruselj prepričati, da bo lahko učinkovito upravljal zunanjo mejo EU, ravno v času, ko je meja pod največjim pritiskom po padcu berlinskega zidu.

Drugo problematično območje je Pelješac, južna hrvaška prevlaka, ki kaže proti Črni gori. Do nje je mogoče priti le prek celine, če prečkate ozek hodnik bosanskega ozemlja, ki je bil zasnovan tako, da Bosni omogoča dostop do morja. Dvojni prehod je že vzrok dolgih zamud v prometu poleti in obstajajo strahovi, ki bi se lahko s strožjimi mejnimi kontrolami poslabšali.

Pričakuje pa se, da bo Hrvaška leta 2021 dokončala obsežen most, ki vozi po bosanskem ozemlju; projekt so zamudili bosanski strahovi, da bi oviral velike ladje pri njegovem edinem dostopu na odprto morje.

Po mnenju analitikov IHS Markit bi vstop v schengen odstranil mejne kontrole za 11.6 milijona turistov (75% vseh tujih obiskovalcev) letno na Hrvaško iz držav schengenskega območja.

To bi tudi povečalo turizem obiskovalcev Evrope, ki jim je odobren vizum, veljaven za schengenske države, z dodajanjem Hrvaške med njihove dovoljene poti.

KAJ VZETI IZ TEGA ČLANKA:

  • Nadzor meje je glavno vprašanje hrvaškega članstva v Schengnu, ne samo zato, ker migranti še naprej uporabljajo Balkan kot pot proti zahodni Evropi, ampak tudi zato, ker ima nekdanji jugoslovanski narod 1,300 kilometrov meje z državami, ki niso članice EU.
  • Zagreb has had to convince Brussels that it will be able to effectively manage the EU's external border, at precisely the time the frontier is under its greatest pressure since the fall of the Berlin Wall.
  • Ker pa priseljevanje še vedno prevladuje v politiki in vzpon populizma ter odvračanje pozornosti zaradi brexita, je treba številne začasne ukrepe še umakniti.

O avtorju

Avatar glavnega urednika eTN

Urejevalnik eTN

eTN Upravljanje urejevalnika nalog.

Delite z ...