Politika cepiv in turizem

Turizem pred pandemijo

V zadnjih nekaj desetletjih je turizem doživljal nenehno rast in diverzifikacijo ter postal eden najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev na svetu (UNWTO, 2019). Mednarodni turistični prihodi so se povečali s 25.3 milijona leta 1950 na 1138 milijonov leta 2014 na 1500 milijonov leta 2019. Ob koncu leta 2019 je mednarodni turizem zabeležil deseto zaporedno leto rasti in že deveto leto zapored prehitel rast svetovnega BDP. Od leta 1 se je podvojilo tudi število destinacij, ki z mednarodnim turizmom zaslužijo 1998 milijardo ameriških dolarjev ali več.  

Na podlagi analize 185 držav leta 2019 je bilo ugotovljeno, da je mednarodni turizem ustvaril 330 milijonov delovnih mest; kar ustreza 1 od desetih delovnih mest na svetu ali 1/4 vseh novih delovnih mest, ustvarjenih v zadnjih petih letih. Turizem je predstavljal tudi 10.3 % svetovnega BDP in 28.3 % svetovnega izvoza storitev (WTTC, 2020). Že vrsto let je bil turizem tudi rešilna bilka številnih majhnih, nediverzificiranih otoških gospodarstev v Karibih, Pacifiku, Atlantiku in Indijskem oceanu. Za nekatera od teh gospodarstev predstavlja turizem kar 80 % izvoza in do 48 % neposrednega zaposlovanja.

Globalni gospodarski vpliv pandemije

Prispevek turizma k svetovnemu gospodarstvu in razvoju je sicer nedvomen, vendar je dobro uveljavljeno dejstvo, da je bil razvoj sektorja paradoksalen. Po eni strani je turizem eden najbolj odpornih segmentov svetovnega gospodarstva. Po drugi strani pa je tudi slučajno eden najbolj dovzetnih za šoke. Turistični sektor je znova potisnil do svojih meja zaradi globalnega vpliva nove pandemije koronavirusa, ki je svet zajela že od marca 2020. Številni strokovnjaki in analitiki pandemijo COVID-19 opisujejo kot najhujšo gospodarsko katastrofo po Veliki Depresija leta 1929. Povzročila je ostre, sočasne in neomejene motnje tako v povpraševanju kot v dobavni verigi v hiperpovezanem svetovnem gospodarstvu. Pandemija naj bi večino držav pahnila v recesijo leta 2020, dohodek na prebivalca pa se bo zmanjšal v največjem delu držav po vsem svetu od leta 1870 (The Worldbank, 2020). Po napovedih naj bi se tudi svetovno gospodarstvo leta 5 zmanjšalo za 8 do 2020%.

Vpliv pandemije na potovanja in turizem

Iz očitnih razlogov je na potovanja in turizem socialno-ekonomski padec pandemije nesorazmerno vplival. Pred pandemijo sta obseg in hitrost mednarodnih potovanj dosegla zgodovinsko raven. Zgodovinsko gledano so bila potovanja močna sila prenosa bolezni, saj je bila migracija ljudi pot za razširjanje nalezljivih bolezni skozi zabeleženo zgodovino in bo še naprej oblikovala pojav, pogostost in širjenje okužb na geografskih območjih in populacijah. Povečano število potnikov in njihova prostorska mobilnost sta zmanjšala geografske ovire za mikrobe in povečala možnost širjenja nalezljivih bolezni, ki lahko negativno vplivajo na turistični sektor (Baker, 2015).  

 Zgodovina je tudi pokazala, da imajo epidemije in pandemije neposreden vpliv na hotele, restavracije in letalske družbe zaradi uvedbe mednarodnih omejitev potovanja, alarmizma, ki ga povzročajo mediji, in domačega nadzora, ki so ga uvedle vlade. Poročilo Svetovne banke iz leta 2008 opozarja, da bi lahko svetovna pandemija, ki traja eno leto, sprožila veliko globalno recesijo. Trdil je, da gospodarske izgube ne bodo posledica bolezni ali smrti, temveč prizadevanja za preprečevanje okužb, kot so zmanjšanje letalskih potovanj, izogibanje potovanjem na okužene cilje in zmanjšanje porabe storitev, kot so restavracije, turizem, množični prevoz in nebistvene trgovine na drobno. Te napovedi so postale samoumevne v okviru sedanje pandemije.

Svetovna pandemija, prva takšnega obsega v novem obdobju medsebojne povezanosti, je ogrozila 121.1 milijona delovnih mest v potovanjih in turizmu po osnovnem scenariju in 197.5 milijona po negativnem scenariju (WTTC, 2020). Izgube BDP za potovanja in turizem so predvidene na 3.4 bilijona dolarjev za osnovni in 5.5 bilijona dolarjev za negativni scenarij. Izvozni prihodki od turizma bi se lahko leta 910 zmanjšali za 1.2 milijard USD na 2020 bilijona USD, kar bi povzročilo širši učinek, ki bi lahko zmanjšal svetovni BDP za 1.5 % do 2.8 % (UNWTO, 2020).

Na svetovni ravni bo pandemija verjetno povzročila krčenje turističnega sektorja za 20% do 30% leta 2020. Prihodki od turizma po vsem svetu naj bi se po pričakovanjih vrnili na raven 2019 šele leta 2023, saj so prihodi turistov od pandemije globalno upadli za več kot 65 odstotkov. v primerjavi z 8 odstotki med svetovno finančno krizo in 17 odstotki med epidemijo SARS leta 2003 (IMF, 2020). Medtem ko naj bi se po odpravi omejevalnih ukrepov okrevali številni gospodarski sektorji, bo pandemija verjetno imela dolgotrajnejši učinek na mednarodni turizem. To je predvsem posledica zmanjšanega zaupanja potrošnikov in verjetnosti daljših omejitev mednarodnega gibanja ljudi.

Uveljavitev primera, da bodo turistični delavci obravnavani za zgodnje cepljenje proti COVID-19

Očitno je zdrava, ekspanzivna turistična industrija ključnega pomena za splošno okrevanje svetovnega gospodarstva. Iz tega razloga bi morali biti delavci v potovanjih in turizmu, ki so morda takoj za osnovnimi delavci, pa tudi osebe v ranljivih starostnih in zdravstvenih kategorijah, prednostna naloga pri dajanju cepiva Pfizer / BioNtech, ko bo javno dostopno. Cepivo je imelo 95-odstotno stopnjo učinkovitosti v preskušanjih, do konca leta pa naj bi izvedli več kot 25 milijonov cepljenj.  

Poziv, naj se ta sektor obravnava kot prednostna naloga za zgodnje cepljenje proti COVID-19, temelji na dejstvu, da je mednarodni turizem že dosegel status "prevelikega, da bi propadel", saj ima velik družbeni in ekonomski vpliv. Zato je nujno, da sektor preživi med sedanjo krizo in po njej, da bo lahko še naprej izpolnjeval svojo ključno vlogo kot pomemben katalizator svetovnega gospodarskega okrevanja in rasti. Dejansko bodo potovanja in turizem ključni sektor za spodbujanje okrevanja svetovnega gospodarstva po COVID-19 z ustvarjanjem novih delovnih mest, vladnih prihodkov, deviz, podpiranjem lokalnega gospodarskega razvoja in vzpostavljanjem vitalnih vezi z drugimi sektorji, ki bodo ustvarili pozitivno domino. vpliv na dobavitelje v celotni dobavni verigi.  

Trenutno je ogroženih več kot 100 milijonov delovnih mest, mnoga so mikro, mala in srednje velika podjetja, ki zaposlujejo velik delež žensk, ki predstavljajo 54 odstotkov delovne sile v turizmu, po podatkih Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO). Turizem je prav tako ključnega pomena za pospešitev razvoja skupnosti, saj v svoj razvoj vključuje lokalno prebivalstvo in jim daje priložnost za blaginjo v kraju njihovega izvora. Sedanja recesija je nedvomno povzročila, da se številne skupnosti po vsem svetu soočajo z gospodarsko dislokacijo brez primere.

 Na splošno koristi potovanj in turizma daleč presegajo njihove neposredne učinke v smislu BDP in zaposlovanja; obstajajo tudi posredne koristi prek povezav dobavne verige z drugimi sektorji, pa tudi njeni povzročeni učinki (WTTC, 2020). Zato je povsem očitno, da bosta dolgotrajna recesija in počasno okrevanje sektorja pomenila nedoločen čas in gospodarsko stagnacijo za številna gospodarstva po vsem svetu in potencialno za milijarde ljudi. To zagotavlja prepričljivo podlago za razmislek o sektorju za zgodnje cepljenje proti COVID-19. Ta vprašanja bomo preučili na našem naslednjem predavanju Edmunda Bartletta o odpornosti globalnega turizma in kriznem upravljanju. Ponovni zagon Ekonomije skozi turizem: politika cepiv, globalne prioritete in ciljne realnosti 27. januarja 2020. Obiščite spletno mesto na naslovu www.gtrcmc.org za več informacij.