Bahrajn: model za regionalno sobivanje?

Majhna sunitska arabska zalivska država Bahrajn je ta teden prišla na prvo stran novic v majhnem judovskem narodu, med razkritji, da je monarh Hamad bin Isa al Kalifa obsodil arabski bojkot Izraela in dal jasno vedeti, da lahko njegovi državljani obiščejo Jeruzalem med govorom delegaciji Centra Simona Wiesenthala iz Los Angelesa.

Čeprav je Bahrajn bolj »odprt« kot mnoge druge muslimanske države, ostaja daleč od »svobodnega« v zahodnem pomenu besede, saj večinsko šiitskemu kraljestvu vladajo sunitski kralji, ki nikakor ne oklevajo zatreti civilne družbe in posegati v o osnovnih človekovih in državljanskih pravicah, ko se počutijo ogrožene. Nadzorne skupine so tako večkrat obsodile Manamo zaradi dušenja političnega nesoglasja, zapiranja aktivistov in v bistvu ustvarjanja ozračja strahu med tistimi, ki nasprotujejo politiki vodstva.

In čeprav monarhija redno cilja tako na šiitske klerike kot na radikalne sunitske pridigarje, ki so na splošno povezani bodisi z islamistično Muslimansko bratovščino bodisi z drugimi džihadističnimi skupinami, v tem narodu dejansko obstaja kanček verske svobode, ki je neobičajen v večjem islamskem svetu.

V Bahrajnu lahko najdemo Juda, ki moli v sinagogi, ki se nahaja blizu hindujskega templja, ki se nahaja poleg mošeje.

V ta namen se je bahrajnski princ Nasser bin Hamad al Khalifa 14. septembra udeležil medverske konference, ki jo je soorganiziral Wiesenthal Center, kjer je podpisal Bahrajnsko deklaracijo o verski strpnosti in napovedal, da bo Kraljevina zgradila muzej, posvečen temu cilju.

"To ni enkraten strel," pravi rabin Marvin Hier, ustanovitelj in dekan Wiesenthalovega centra, ampak "velika stvar je, da je kralj Bahrajna to storil. Dovolj je majhen, da je prvi. Večja ko je država, težje je in več ljudem tudi odgovoriš.

"Kralj je bister, s tem, uglašen z ameriško kulturo - je velik oboževalec Franka Sinatre - [in] odločen, da se izogne ​​težavam Bližnjega vzhoda," je pojasnil za The Media Line.

Kar zadeva sam dogodek, je rabin Hier poudaril, da je bila izraelska državna himna zapeta skupaj s himno arabskih narodov, s čimer se je potrdila veljavnost al-Kalifinih izjav. »Bili so predstavniki ZAE, veleposlanik v Kuvajtu, močan kontingent muslimanov, nekaj Arabcev iz Evrope. Privrženci trde linije v regiji se morajo zavedati, da je to začetek nove revolucije,« je napovedal.

Pravzaprav je trditev, da je treba kakršno koli stopnjo zmernosti gojiti kot potencialno pot do večjega sožitja, pereča. Navsezadnje Judom na primer ni dovoljeno niti stopiti v Meko, najsvetejše mesto islama, in so bili večinoma izgnani z ediktom ali razseljeni z nasiljem iz regionalnih muslimanskih držav po ustanovitvi Izraela leta 1948.

Danes so verske manjšine od Koptov do Zoroastrijcev zatirane od Egipta do Irana, medtem ko je Islamska država v Iraku pred nekaj leti pobila na tisoče Jazidov. V tem kontekstu nekateri zagovarjajo, da se na versko svobodo gleda kot na relativno in v kontinuumu na v osnovi nestrpnem Bližnjem vzhodu.

Prevladujoče vprašanje je torej, ali je treba Bahrajn izpostaviti ali celo previdno slaviti kot potencialni model za muslimanski svet; in če je tako, kako se lotiti tega, da bi ultra-konservativne množice vlili enak občutek sprejetosti, kot ga je pokazal al-Khalifa?

Težave so bile odlično ponazorjene, ko je The Media Line stopil v stik z uglednim bahrajnskim novinarjem, ki je zaradi "občutljivosti" zadeve zavrnil celo neuradno komentiranje. V tem smislu je izraelsko zunanje ministrstvo na svojem arabskem računu na Twitterju sprva zapisalo, da je "bahrajnski kralj Hamad bin Isa al-Khalifa obsodil arabski bojkot proti Izraelu in potrdil, da lahko bahrajnski državljani zdaj prosto obiščejo #Izrael" - preden je to hitro izbrisalo. .

Pravzaprav je naloga, ki jo imamo, monumentalna, ko gre za judovsko ljudstvo in njegovo državo, saj številne raziskave, izvedene v zadnjem desetletju, kažejo, da ima osupljiv delež bližnjevzhodnih muslimanov antisemitske poglede.

Prelomna študija iz leta 2014, ki jo je zajela 53,000 ljudi po vsem svetu in jo je izvedla judovska organizacija s sedežem v ZDA, je pokazala, da ima 92 odstotkov Iračanov negativen odnos do Judov, medtem ko ima 81 % v Jordaniji, 80 % v Združenih arabskih emiratih in 74 % v Savdski Arabiji. Morda je najbolj zaskrbljujoče to, da je bila najvišja stopnja antisemitskih pogledov med vsemi regionalnimi prebivalci ugotovljena na palestinskih ozemljih, pri čemer kar 93 % prebivalcev Zahodnega brega in Gaze ohranja sovraštvo do Judov.

Kar zadeva Bahrajn, glede na raziskavo več kot štiri petine njegovih državljanov goji antisemitske občutke, kar verjetno pomeni, da je malo verjetno, da bi kak milijon Bahraincev sprejel Al Khalifo njegovo ponudbo za potovanje v Izrael. Posledično so izjave bahrajnskega monarha, čeprav pozitivne, le majhen korak v pravo smer.

Druga možnost je, da bo temelj za razširjeno versko strpnost na Bližnjem vzhodu verjetno dosežen šele, če sploh kdaj, ko bodo muslimanski voditelji začeli pošiljati takšne komentarje svoji javnosti; v resnici jim je vcepil načela, ki so potrebna za dosego trajnega miru.

VIR: Medialine